Čakalne dobe do letošnjega septembra ne bodo prepolovljene in ne bodo jih povsem odpravili do septembra 2020, kot je ob prevzemu mandata napovedal zdravstveni minister Samo Fakin. Fakin je namreč danes, pol leta od začetka ministrovanja, odstopil. Zakaj? Premieru Marjanu Šarcu je sporočil, da se njegovo zdravstveno stanje prepočasi izboljšuje.
Dokument o kompetencah v zdravstveni negi, ki bi mu na ministrstvu za zdravje morali prižgati zeleno luč v začeku meseca, nakar so zaprosili za enotedenski zamik (do tega petka), je zdaj pripravljen – na novo, v obliki osnutka. Tega so danes z resornega ministrstva poslali sindikatom in strokovnim združenjem, ki zastopajo interese zaposlenih v zdravstveni negi. Kako resni so torej obeti za ustrezno ureditev statusa medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, bolničarjev?
Z danes sprejetim odlokom o prenehanju delovanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), javnega zdravstvenega zavoda, ki naj bi pod okriljem prof. dr. Igorja D. Gregoriča rešil usodo programa otroške kirurgije na Slovenskem, je omenjena zgodba vsaj na tej ravni tudi formalno končana. Takšen epilog je bil sicer predviden in napovedan že z odločitvijo ministra za zdravje Sama Fakina, da bo program otroške srčne kirurgije tudi v prihodnje deloval pod okriljem UKC Ljubljana – in, do nadaljnjega, s pomočjo tujih strokovnjakov.
Eppur si muove, bi lahko sklepali po današnjih besedah ministra za zdravje Sama Fakina, ki je po končani seji vlade predstavil, kaj pomeni zelena luč, ki jo je vlada danes prižgala s potrditvijo splošnega dogovora za leto 2019 in sprejetjem finančnega načrta plačnika – zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Odločitev o spornih vprašanjih in določitev gabaritov za razrez letošnje zdravstvene pogače je zdaj znana – in če gre verjeti napovedim, naj bi pomembno pripomogla k skrajšanju nedopustno dolgih oziroma še vedno daljšajočih se čakalnih dob. Kako?
Naša bralka, ki je na facebook strani zdravstvenega portala komentirala aktualno dogajanje v slovenskem zdravstvu, je povedala, da potrebuje nujen pregled žilja. Za lažjo predstavo, kaj v kontekstu slovenskega zdravstvenega sistema pomeni predikat »nujno«: gospa je za pregled naročena čez pol leta, za preiskavo bo morala doplačati 80 evrov. Spodbudno se zdi, da je minister za zdravje napovedal prepolovitev nevzdržno dolgih čakalnih dob do letošnjega septembra, torej čez dobrega pol leta. Pa je ta napoved uresničljiva, glede na že dolga leta nesanirane kadrovske probleme in tegobe slovenskega zdravstva, ki jim tudi finančne injekcije ne pomagajo kaj dosti?
»Kaj narediti, da bi sanirali zdajšnje razmere v zdravstvu, kjer je trenutno najbolj akutno pomanjkanje zdravnikov družinske medicine in medicinskih sester? Recept je preprost. Ni dovolj, da imamo ministra za zdravje, ki ima rad številke – se pa o njih ne želi pogovarjati, tako da se zdi, da verjame edino svojim podatkom. Rešitev lahko prinese le dialog, za skupno mizo, ob upoštevanju predstavnikov vseh strok in, seveda, tudi pacientov,« je prepričana dr. Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah.
Minister za zdravje Samo Fakin je na današnji novinarski konferenci, sklicani točno opoldne, opozorila zdravnikov, ki delajo na primarni ravni – češ da zaradi preobremenjenosti njihovo delo ni in ne more biti več kakovostno in varno, okoliščine, v katerih delujejo, pa da vodijo v razpad osnovnega zdravstvenega varstva –, ponovno ocenil kot pretiravanje. Priznal pa je, da problemov, ki zahtevajo konkretne rešitve, ni malo. Zato je danes na tri ure trajajočem sestanku z direktorji zdravstvenih domov, s katerimi se namerava redno sestajati, prisluhnil problemom in dilemam – zdravniki oziroma njihova združenja pa mu zamerijo, ker jim ni dal priložnosti, da bi v tej razpravi sodelovali. In kakšne rešitve so za zdaj na obzorju?
»Zdravniki, medicinske sestre in bolniki nismo številke v vaših prirejenih statistikah – mi smo živi ljudje!« V današnjem javnem pismu, naslovljenem na ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), zdravniki družinske medicine javno postavljajo jasno diagnozo slovenskemu zdravstvenemu sistemu: anafilaktični šok.
Danes je začel veljati novi pravilnik o receptih za osebno rabo, ki to pravico odvzema približno 1000 slovenskim zdravnikom, ki so brez licence – bodisi je nimajo več, ker so prenehali delati kot zdravniki in so tako izgubili dovoljenje za opravljanje zdravniškega dela, ali pa je še nimajo, ker še niso opravili specialističnega izpita. In prav pri slednjih prihaja do nevzdržnega paradoksa – ti mladi zdravniki namreč lahko zdravijo paciente, izgubili pa so pravico, da bi predpisali zdravila sebi ali svojim bližnjim.
Pred letom dni ad hoc sprejete določbe zakona o pacientovih pravicah, ki naj bi pripomogle k skrajšanju čakalnih dob, razbremenile preobremenjene zdravnike v osnovnem zdravstvu in zagotovile doslednejše in ažurnejše udejanjanje pravic pacientov, so že v izhodišču dobile slabo popotnico. Zdravniki so takrat odločevalce argumentirano opozarjali, da načrtovani prijemi ne bodo pripomogli k izboljšavam, vendar jim nihče ni prisluhnil. Razmere v osnovnem zdravstvu danes boleče potrjujejo upravičenost svaril. Na novo naložena administrativna bremena, v nekaterih delih povsem nedomišljena in nepotrebna, pa zdravnika, ki je zaradi njih prisiljen v komunikacijo z računalnikom, pri čemer mora slediti nenehno spreminjajočim se navodilom plačnika, dobesedno odvračajo od pacienta.