Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ob letošnjem dnevu brez tobaka ponovno opozarja na nedopustno ravnanje tobačne industrije. Ta s prikritimi potezami, s pomočjo skrbno domišljenih, agresivnih in tudi ali predvsem dobro plačanih prijemov poskuša mlade pritegniti h kajenju, ki dokazano povzroča različne vrste raka in druga obolenja, zaradi katerih življenja kadilcev ugašajo bistveno hitreje; seveda pa že pred tem breme bolezni, nastalih zaradi strupov iz tobačnega dima, močno poslabšuje kakovost kadilčevega življenja. Zaradi škodljivih učinkov tobaka vsako leto na globalni ravni ugasne približno 8.000.000 življenj, pri čemer kadilci v povprečju umirajo približno 15 let bolj zgodaj kot nekadilci.
Od naftalina, acetona in industrijskega topila do cianovodika in smetiščnega plina
Že dolgo je znano, da kadilec – in skupaj z njim vsi tisti, ki so v njegovi bližini (pasivno kajenje) – ne vdihuje le tobačnega dima, ampak tudi številne snovi, ki jih industrija dodaja tobaku in jih sicer najdemo v izdelkih, ki so zdravju vse prej kot prijazni:
- toluen (industrijsko topilo)
- vinilklorid (plastika)
- stearična kislina (vosek za sveče)
- nitrobenzen (dodatek bencinu)
- naftalin (sredstvo proti moljem)
- metanol (raketno gorivo)
- metan (močvirski oziroma smetiščni plin)
- cianovodik (strupeni plin, ki je bil v uporabi med 2. svetovno vojno)
- svinec (bencinski hlapi)
- formaldehid (konzervans v medicini; na splošno v uporabi v kemični in gradbeni industriji)
- ddt (insekticid)
- ogljikov monoksid (avtomobilski izpušni plini)
- kadmij (baterije za ponovno polnjenje)
- butan (tekočina v vžigalnikih)
- amonijak (čistilo za straniščne školjke)
- aceton (odstranjevalec laka)
- arzen (strup za podgane)
- nikotin (strupen alkaloid; droga, ki vzdržuje odvisnost).
Zaradi tega, ker tobak še vedno predstavlja najpogostejšega krivca za prezgodnje ugašanje življenj, ki bi se mu bilo mogoče izogniti, zaposleni v zdravstvu, ki se v klinični praksi iz dneva v dan srečujejo s težkimi posledicami tovrstne razvade, kadilce izrazito spodbujajo k opustitvi kajenja. Ti se tako lahko izognejo trpljenju zaradi bolezni, ki jih dokazano povzroča tobačni dim skupaj z vsemi strupi, skritimi v njem, najsi gre za kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), raka pljuč ali za številne druge neozdravljive bolezni.
Kot pojasnjuje Majda Šmit, predsednica sekcije medicinskih sester v promociji zdravja in zdravstveni vzgoji, ki deluje v sklopu zbornice zdravstvene in babiške nege, se namreč »s prenehanjem kajenja tveganje za nastanek pljučnega raka pri posamezniku zniža za skoraj polovico – v primerjavi s tistimi, ki še kadijo. Poleg izboljšanja lastnega zdravja in kakovosti življenja pa kadilci z opustitvijo kajenja pozitivno vplivajo tudi na zdravje svojih bližnjih, ki so izpostavljeni pasivnemu kajenju,« kajti tudi pasivno kajenje je pomemben vzrok za zgodnje zbolevanje in veliko prezgodnje ugašanje življenj.
Zato je letošnji svetovni dan brez tobaka namenjen ozaveščanju o delovanju tobačne industrije, razbijanju mitov in razkrivanju številnih taktik, s katerimi želi tobačna industrija vplivati na mlade in jih čim manj opazno spremeniti v uporabnike tobačnih in nikotinskih izdelkov. Pri nas se, denimo, po 25. letu starosti nihče več ne odloči za kajenje; vsi, ki kadijo, so se s cigareto srečali v času najstništva.
Nihče se ne rodi s potrebo po nikotinu ...
»Nihče se ne rodi s potrebo po nikotinu. To potrebo umetno ustvarja tobačna industrija s svojimi marketinškimi akcijami in iz nje kuje ogromne dobičke. Ko enkrat zasvojijo mladega človeka, bo ta sam nosil denar industriji, do svoje prezgodnje bolezni in smrti. Za vsakega umrlega kadilca mora tobačna industrija rekrutirati vsaj enega novega, čim mlajšega, da ohrani ali poveča svoj dobiček.«
dr. Tomaž Čakš, NIJZ
Ni dokazov, da bi bili novi izdelki manj škodljivi
Industrija deluje na številne načine, da bi pridobila nove generacije potrošnikov izdelkov, ki jih proizvaja. Uvaja nove izdelke, ki jih promovira kot manj škodljive, čeprav za to ni osnove v znanstvenih dokazih. V različne tobačne in nikotinske izdelke dodajajo številne, zlasti mladim privlačne arome; izdelke z aromami pa mladi napačno zaznavajo kot manj škodljive.
dr. Aiga Rurane, vodja urada WHO v Sloveniji
Škodljivi učinki kajenja na hitro razvijajoče se možgane mladih
Kajenje ima poleg nastanka zasvojenosti tudi škodljive učinke na hitro razvijajoče se možgane v obdobju mladostništva. Pri novejših izdelkih še niso raziskani učinki dolgoročne uporabe na zdravje – vemo pa, da elektronske cigarete med mladostniki povzročajo težave z dihali (piskanje pri dihanju, kašelj), pogostejša so poslabšanja astme, lahko pride tudi do resnih obolenj pljuč.
Helena Koprivnikar, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Ustvarjanje nove generacije kadilcev
Z uporabo elektronskih cigaret se je vzpostavila nova generacija uporabnikov nikotina in tobaka, saj je dokazano, da se na ta način vzpostavi zasvojenost, ki hitro pripomore k prehodu na kajenje navadnih cigaret.
Miha Lovše, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo
Slovenija se je s 1. januarjem 2020 – z uvedbo enotne embalaže, uzakonjene v novem tobačnem zakonu – s tovrstno zaščito zdravja pridružila najnaprednejšim državam po svetu: Avstraliji, Veliki Britaniji, Franciji, Norveški in Irski.
Naj ob tem spomnimo, da v Sloveniji velja popolna prepoved doniranja, sponzoriranja ter oglaševanja, promocije in razstavljanja tobačnih in s tobakom povezanih izdelkov na prodajnih mestih. Prepovedane so značilne arome mentola v cigaretah in tobaku za zvijanje (prepoved velja od 20. maja letos), v veljavi je prepoved kajenja in uporabe elektronskih cigaret v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih – pa tudi v osebnih avtomobilih, če so v njih otroci oziroma mladi do starosti 18 let.
Posledice kršitev prepovedi prodaje tobaka mladoletnim: začasni ali trajni odvzem dovoljenja
Ob kršitvah zakonodaje se po novem zakonu lahko dovoljenje za prodajo tobačnih in s tobakom povezanih izdelkov odvzame začasno – pa tudi trajno. Seznam izdanih dovoljenj in seznam začasnih (šestmesečnih) prepovedi prodaje, izrečenih zaradi ugotovljenih kršitev prepovedi prodaje mladoletnim, sta objavljena na spletni strani ministrstva za zdravje.
Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalne direktorice direktorata za javno zdravje
Ob rigoroznih ukrepih glede omejevanja kajenja pa na ministrstvu za zdravje izpostavljajo, da je ves čas na voljo tudi pomoč kadilcem, ki bi želeli prenehati s kajenjem, pa sami tega ne zmorejo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa v času epidemije COVID-19, katere prvi val pri nas sicer izzveneva, poudarjajo, da so kadilci dovzetnejši za okužbo z novim koronavirusom; tveganje za težji potek bolezni COVID-19 je pri njih večje.
Podatki za Slovenijo
- Danes kadi vsak četrti Slovenec.
- Kajenju je mogoče pripisati skoraj 15 odstotkov vseh na novo odkritih rakov na Slovenskem.
- Zaradi posledic kajenja pri nas vsako leto umre več kot 3000 ljudi.
- Slovenija je z ukrepi, s katerimi zagotavlja zaščito zdravja pred škodljivimi učinki tobačnega dima, najsi gre za aktivno ali za pasivno kajenje, med 36 evropskimi državami na lestvici nadzora nad tobakom na 8. mestu.
Strokovno svetovanje
na brezplačni telefonski številki (080 27 77) zdaj deluje vsak dan, tudi med prazniki in ob nedeljah. Tudi danes.
Foto: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
