Otroška srčna kirurgija

»V preteklih letih je bilo o otroški srčni kirurgiji prelitega veliko črnila. Bile so tudi žalostne zgodbe. Toda zdaj smo resnično na pravi poti ...«

Otroška srčna kirurgija, ki deluje v sklopu UKC Ljubljana, je bila v preteklosti prežeta s številnimi turbulencami, strokovnimi dilemami, vprašljivimi ukrepanji, z žalostnimi zgodbami, skrb vzbujajočo statistiko in odhodi številnih strokovnjakov. Ti preprosto niso več zmogli delovati v strokovno izjemno občutljivem okolju, ki ni zagotavljalo osnovnih postulatov sodobne medicine. Ta strokovni miljé ne le, da ni omogočal dobrega sodelovanja med predstavniki različnih strok, ampak tudi ni zagotavljal kakovostne, celovite in varne obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Toda v zadnjih nekaj letih se je spremenilo marsikaj. Predvsem pa se zdi, da je otroški srčni kirurg Janez Vodiškar, zdaj že dobri dve leti vodja Centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, delovanje tega kliničnega multidisciplinarnega kolesja, ki ga poganja več kot 150 predstavnikov različnih profilov, skupaj s celotno ekipo končno vendarle postavil na povsem nove temelje.

Rak

Rak prostate: zakaj se moški tako stežka odločijo za odhod k zdravniku?

Po 50. letu starosti za rakom prostate zboli vsak četrti moški na Slovenskem. To onkološko obolenje pa ni le najpogostejši rak, za katerim zbolevajo moški, ampak zaseda tudi vodilno mesto med vzroki za prezgodnje umiranje zaradi rakavih obolenj – po drugi strani pa je znanstveno in izkustveno dokazano, da pravočasno odkritje te bolezni lahko vodi tudi v ozdravitev. Zakaj se torej moški tako stežka odločijo za odhod k zdravniku – celo tedaj, ko že zaznavajo težave, povezane s spremenjenim delovanjem prostate?

Starejši

Sarkopenična debelost pri starejših: prepogost problem, zaradi katerega prihaja do padcev, zlomov in rapidnega slabšanja kakovosti življenja

Mišična oslabelost, ki jo spremlja občutek onemoglosti oziroma nenehne utrujenosti, je praviloma prehoden pojav. Kadar pa ta problem vznikne kasneje v življenju, lahko postane stalnica, ki povzroča zelo hude težave. Takrat govorimo o sarkopeniji. S staranjem se pri človeku zmanjšuje mišična masa, posledično se poslabšujeta njegova funkcionalnost in kakovost življenja, povečuje se nabor težav, povezanih z (vse večjo) oviranostjo, pogostejši so padci, tudi zlomi. V domovih za starejše so takšni obrazi staranja, ki se nemalokrat pojavijo v sozvočju z debelostjo, stalnica. Zato je ključno vprašanje: kako čim učinkoviteje in čim bolj usmerjeno vplivati na procese, ki so pri starejših povezani s telesno aktivnostjo, prehrano in umanjkanjem celovite pomoči v skrbi za zdravje ter se nemalokrat odrazijo v stanju, poimenovanem sarkopenična debelost?

Respiratorne okužbe, gripa

Vse več nosečnic in njihovih bližnjih razume, zakaj morajo v času gripe in drugih respiratornih okužb s cepljenjem poskrbeti za zaščito novorojenčkov oziroma dojenčkov – pa tudi sebe

»Vsaki moji nosečnici že med prvim pregledom svetujem tri cepljenja: proti gripi, respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV) in oslovskemu kašlju. Med nosečnostjo je namreč imunski sistem nosečnice spremenjen, da se plod lahko razvije; nosečnice se zavedajo, da v tem obdobju njihovo telo deluje drugače in vedo, da so odgovorne tudi za otroka, ne le zase. Edini način, s katerim lahko preprečimo, da nosečnica zboli, je cepljenje, s katerim dosežemo dvojni učinek, saj poleg nosečnice zaščitimo tudi novorojenčka. Protitelesa, ki jih ustvari telo nosečnice, se najprej prek posteljice prenesejo na plod, kasneje pa z dojenjem na dojenčka ter ga zaščitijo, kar je zelo pomembno, kajti imunski sistem dojenčkov je v prvih mesecih šibek, zato je potek bolezni, če zbolijo, težji,« v času, ko se začenja izrazito širjenje respiratornih okužb in ko je pravšnji čas za čim celovitejšo zaščito, poudarja specialistka ginekologije in porodništva prof. dr. Nataša Tul Mandič iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna.

Zdravila

Neželeni učinki zdravil v kar 90 odstotkih ostanejo zamolčani ali spregledani

Zdravilo lahko pripomore k ozdravitvi hude bolezni, vendar ima lahko tudi stranske, neželene učinke, ki v počutju in zdravju obolelega začnejo povzročati drugačne kratke stike, lahko tudi vznik drugega obolenja ali različne zaplete. Zato je tako zelo pomembno, da se vsako odstopanje od pričakovanega učinkovanja farmakoterapije zabeleži, saj to vodi k boljšemu, še bolj poglobljenemu poznavanju določenega zdravila – pa tudi k dodatnemu preverjanju njegovih neželenih učinkov. Toda še vedno kar 90 odstotkov tovrstnih informacij ne pride do pravih naslovnikov, ki bi sprožili ustrezne postopke in tako posledično pomagali pri preprečitvi tovrstnih zapletov pri drugih bolnikih.

Čakalne dobe

Skoraj 80.000 bolnikov na zdrav(ljen)je čaka nedopustno dolgo

Kaj se skriva za navidezno suhoparno, nezanimivo, nemalokrat tudi vprašljivo, na splošno pa skrb vzbujajočo statistiko slovenskega javnega zdravstva, po kateri bistveno dlje od še dopustne čakalne dobe na diagnostiko in zdravljenje zdaj čaka že skoraj 80.000 obolelih, zaradi kadrovskega manka predvsem medicinskih sester in tudi zdravnikov pa v vse več vejah medicine tako pacienti kot zaposleni (p)ostajajo nemočni, ukleščeni v prepletu organizacijsko-logističnih težav? Ali spremembe zdravstvene ureditve, ki jim v zdravstvu zaposleni vse pogosteje in vse glasneje izrecno nasprotujejo, pri čemer pa ostajajo ne(u)slišani, upoštevajo dejavnike, ki vplivajo na dobrobit in na zdravje posameznika in družbe, v kateri delež starejših od 65 let zajema že skoraj četrtino celotnega prebivalstva?

Varnost in kakovost

Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti: kam smo kot družba zašli, če osebni interesi in politične preference zlahka preglasijo glas tistih, ki zdravijo obolele s težavami v duševnem zdravju – odrasle in tudi otroke?

Duševno zdravje zagotovo ni nekaj, s čimer bi se bilo dopustno poigravati ali z njim celo eksperimentirati, kajti pri boleznih, ki zahtevajo usmerjeno obravnavo kliničnega psihologa, pedopsihiatra ali psihiatra, napačni pristop lahko povzroči resno poslabšanje. A zdi se, da predlagani zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki po kratkotrajni »zamrznitvi« znova prihaja na mize poslancev, želi v javnozdravstveni sistem po prižigu zakonodajne zelene luči umestiti prav tovrstne poskuse – z izgovorom, češ da je to področje, ki izven klinične prakse ni regulirano, končno vendarle treba urediti. A zakaj z urejanjem tega področja posegati v medicino, kjer je za strogo regulativo, etiko in celovitost klinične obravnave že poskrbljeno? Kaj takšen pristop, ki želi vrata v javno zdravstvo odpreti praksam, ki z medicino nimajo nič skupnega, pomeni za pacienta, ki si, ko zboli, želi edino to, da ne bi obtičal v predolgih čakalnih vrstah, v katerih se njegovo bolezensko stanje še dodatno slabša? Bo novi zakon, če bo sprejet, pripomogel k skrajšanju čakalnih vrst ali pa bo, nasprotno, odprl manevrirni prostor za prezrtje diagnoz in posledično napačno ukrepanje, ki bo lahko imelo tudi nepopravljive posledice?

Redke bolezni

Friedreichova ataksija: Nike Rappl Vencelj o življenju s to redko boleznijo, ki ji ga bogatijo in lepšajo dobri prijatelji, potapljanje, slikanje, ples na vozičku – pa tudi dobri koncerti

Velik, iskren nasmeh je tisto, kar človek pri Nike Rappl Vencelj opazi najprej. Da je dekle, polno energije in srčnosti, na vozičku in da jo spremlja kosmatinec Skval, ki ji je v dodatno pomoč, je povsem drugotnega pomena, saj iz nje dobesedno žari veselje do življenja. Z redko dedno boleznijo, ki so ji jo odkrili z večletnim zamikom, kajti težave so se začele že bistveno prej, se je naučila sobivati ter premagovati muhavost bolezni in nenehna presenečenja, ki jih ta vnaša v njeno življenje. Vendar friedreichova ataksija ni nekaj, kar bi Nike zaznamovalo tako zelo, da ne bi več žarela. Bolezen ji uspeva, kot pove, premagovati s svojo filozofijo, močno voljo in pristopom, ki je včasih pomešan tudi s solzami nje in njenih prijateljev. Skupaj z njimi pa ji vedno znova življenje lepšajo stvari, ki jih ima neizmerno rada, najsi bo to umetniško ustvarjanje ali obiskovanje koncertov. In še marsikaj drugega, seveda.

Nujna stanja

Nenadni srčni zastoj in oživljanje: ko je ogroženo življenje, šteje prav vsaka sekunda, zato ne oklevaj, ampak »Pristopi. Stisni. Reši življenje.«

Približuje se 16. oktober, evropski in svetovni dan oživljanja, ki simbolično zaznamuje pomen tovrstnega znanja in njegovih neprecenljivih rezultatov: številnih rešenih življenj, ki bi sicer ugasnila. Vendar v tem kontekstu fokus ni usmerjen v zaposlene v zdravstvu, pri katerih so tovrstni prijemi sestavni del vsakodnevne klinične (ali terenske) prakse, ampak v vsako odraslo osebo, ki bi z osnovnim znanjem za oživljanje – podatki kažejo, da do nenadnega srčnega zastoja najpogosteje (v kar 70 odstotkih) pride doma – lahko rešila življenje svojega bližnjega. Pogosteje bi se odzvali na tovrstni klic na pomoč, vedoč, da pri trudu za ohranitev življenja preprosto ni napačnih prijemov; uporabe naprave za defibrilacijo (AED aparata) ne bi več spremljalo toliko pomislekov in dvomov. Poleg tega se pri nas že vse predolgo nizajo obljube, da bodo to znanje v sklopu kurikula približali tudi otrokom; tako bi se lahko pridružili na tem področju najprodornejšim državam. Skupno sporočilo pri iskanju odgovora na vse te izzive je: ne čakajte, ukrepajte takoj!

Javno naročanje

Trnova pot do najboljših pogojev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) – izvedba reševanja življenj je pri nas po strokovni plati med najboljšimi, organizacijski okviri pa močno šepavi. Do kdaj bo še tako?

Državna revizijska komisija je zavrnila zahtevek za revizijo javnega naročila, v sklopu katerega so na ministrstvu za notranje zadeve izbrali ponudnika dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), in ga označila kot neutemeljenega. Da bi bila revizija smiselna, je ocenil senat komisije za preprečevanje korupcije (KPK); ta je v omenjenem postopku našel nepravilnosti, ki so sprožile sum o domnevno nezakoniti oddaji naročila, ta pa bi lahko pomenila oškodovanje premoženja večje vrednosti. Po drugi strani pa so tako urgentni zdravniki kot reševalci pri izbranem modelu helikopterja opozorili na neoptimalne pogoje za celovito in varno oskrbo pacienta v helikopterju.