Varnost in kakovost

Osebni recepti zdravnikov – dogovor med zdravniško zbornico in ZZZS, da bodo to pravico omejili le 1000 zdravnikom

Ukrep, ki naj bi omejil pravico do osebnih receptov, s katerimi zdravnik lahko predpiše terapijo sebi ali svojim bližnjim, je sprožil ogorčen odziv, zlasti med zdravniki. Na ta način so namreč doslej že sicer preobremenjenim splošnim in družinskim zdravnikom na letni ravni »prihranili« približno 100.000 obravnav, medtem ko je plačnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), z uveljavitvijo novih pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) želel ta privilegij, ki da je slovenski unikum, omejiti, predvsem iz varnostnih razlogov. Osebne recepte naj bi odvzeli zdravnikom, ki nimajo (več) veljavne licence in tistim zdravnikom, ki ne delajo v javnem zdravstvu. Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) se z načrtovanim ukrepom, ki je prizadel tudi mlade zdravnike, ni strinjala, zato sta se vodstvi zbornice in ZZZS danes sestali na to temo.

Varnost in kakovost

Odvzem osebnih receptov nekaterim zdravnikom – ukinitev privilegija, skrb za varnost zdravljenja ali nedopustno poseganje v stroko?

Po novem zdravniki, ki nimajo več veljavne licence, in zdravniki, ki delajo izven javnega zdravstvenega sistema – kot zasebniki, ki paciente zdravijo samoplačniško –, ne bodo imeli več možnosti za predpisovanje zdravil na recept sebi in svojim bližnjim. Zdravniška zbornica, ki se s tem ukrepom ne strinja, ocenjuje, da bo pravico do predpisovanja receptov za osebno rabo izgubilo približno 3100 zdravnikov, zaradi česar naj bi omenjeni ukrep že tako ali tako preobremenjene zdravnike splošne ali družinske medicine še bolj obremenil, s približno 100.000 dodatnimi obravnavami.

Hematologija

Bodo hematološki bolniki kmalu na varn(ejš)i strani?

Hematološki bolniki, ki imajo v času zdravljenja že sicer oslabljen imunski sistem in jih ogroža vsaka, še tako blaga okužba, so takrat, ko potrebujejo ambulantni pregled ali zdravljenje v dnevni bolnišnici v prostorih poliklinike ljubljanskega UKC, še dodatno ogroženi – zaradi povsem neustreznih prostorov. Na ta problem smo opozorili že spomladi, zdaj smo preverili, ali, če sploh, se okoliščine, ki so vse prej kot optimalne – tako kar se tiče zdravnikov in ostalega osebja kot tudi ali predvsem bolnikov s krvnimi obolenji –, kaj izboljšujejo.

Preventiva

Rožnati oktober – boljša ozaveščenost, več preventive, zgodnejše odkrivanje raka na prsih

Vsak dan nekje v Sloveniji tri ženske izvedo, da so zbolele za rakom na prsih. Sleherni dan ena od njih umre zaradi posledic tega obolenja, ki je sicer, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, ozdravljivo. To žalostno statistiko bi bilo mogoče spremeniti, breme te bolezni zmanjšati in tako prihraniti veliko težkih preizkušenj tako obolelim kot njihovim družinam. Vendar te možnosti še vedno niso splošno znane, še manj dosledno udejanjane – zato rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk.

Znanost

Nobelova nagrada za medicino v roke imunologov. In kako je z imunoterapijo pri nas?

Nobelova nagrada za medicino gre letos v roke dveh specialistov imunologije, kot priznanje za izjemno pomembna odkritja na področju imunoterapije, ki je sicer v klinični uporabi že nekaj let in prinaša novo ero zdravljenja rakavih obolenj. Američan dr. James P. Allison in Japonec dr. Tasuku Honjo bosta nagrado (9.000.000 švedskih kron) prejela decembra, na slovesnosti ob jubileju Nobelove smrti.

Čas za spremembe

Srčno-žilne bolezni in skrb za zdravje srca: hoja je najboljše zdravilo!

Srčno-žilne bolezni niso nekaj, nad čimer bi človek lahko zgolj zamahnil z roko in šel naprej po ustaljenih tirnicah svoje življenjske poti, z nespremenjenim ritmom in zvest pridobljenim navadam in razvadam. Velja se ustaviti, razmisliti in se odločiti za akcijo. Kot pravijo pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije: »Nekaj preprostih sprememb je, ki nam lahko omogočijo, da živimo dlje in bolje.«

Čakalne dobe

Tudi v osnovnem zdravstvu pacienti ponekod čakajo – ne ure, ampak dneve, včasih celo tedne

»V osnovnem zdravstvu nimamo ne napotnic ne čakalnih vrst; vsi bolniki pridejo na vrsto v enem, najkasneje v dveh dneh,« je v prvem intervjuju, ki ga je dal kot novi zdravstveni minister, Samo Fakin izjavil za naš zdravstveni portal. Prejeli smo odziv pacientke z drugačno izkušnjo. Toliko drugačno, bolečo in perečo, da smo razloge za njeno čakanje raziskali, odgovorne prosili za pojasnila in ugotovljeno strnili v temle članku, ki s konkretnim primerom razgalja resničnost našega zdravstva: veliko je izjemnih, vrhunskih stvari in ljudi, nemalo pa je (še vedno) kratkih stikov in nevzdržnih odnosov ter pristopov, ki jih je treba spremeniti. V dobro ljudi, ki si zaslužijo empatično pomoč in strokovno odzivnost takrat, ko jo najbolj potrebujejo.

Transplantacije

Transplantacije pljuč bodo odslej po najboljši možni uverturi – uspešni presaditvi obeh pljučnih kril – izvajali v UKC Ljubljana

Ljubljanski UKC, v katerem ima domicil slovenski transplantacijski center, bo zdaj zapolnil še zadnjo vrzel v tem izjemno zahtevnem strokovnem programu. Doslej so pri nas uspešno reševali življenja obolelih s presaditvami vseh organov, razen pljuč. Po polletnem strokovnem brušenju v bolnišnici AKH na Dunaju, kjer izvedejo največ transplantacij pljuč na stari celini in kjer so doslej s presaditvijo pljuč (o)zdravili tudi slovenske bolnike, je slovenski multidisciplinarni tim pripravljen na resne izzive v tej veji medicine. To so člani ekipe potrdili pred slabima dvema tednoma, z uspešnim posegom, prvič doslej izvedenem v slovenskem prostoru – presaditvijo obeh pljučnih kril pacientki, ki zdaj že uspešno okreva po težki operaciji.

Transplantacije

Matjaž Turel: »Ponosen sem na naš oddelek in na našo češnjo na torti – transplantacije pljuč«

V UKC Ljubljana so prvič in doslej edinič opravili enostransko presaditev pljuč leta 2003. Pred 15 leti. Potem so vse pljučne bolnike, ki so potrebovali zdravljenje s transplantacijo, vozili na Dunaj, medtem ko so jih v Ljubljani na presaditev pripravili, po njej pa skrbeli za nadaljnje zdravljenje in obravnavo. Septembra letos pa je prišlo do že dolgo pričakovane in napovedovane prelomnice. V ljubljanskem UKC je multidisciplinarni tim uspešno izvedel kompleksno in zelo zahtevno zdravljenje – pacientki so, prvič doslej, uspešno presadili obe pljučni krili. Več o programu presaditve pljuč z Matjažem Turelom, ki je v to dejavnost vpet že ves čas.

Javno naročanje

Slovensko zdravstvo, dobaviteljski raj – do kdaj?

Slovensko zdravstvo že vse predolgo čaka na ključne sistemske spremembe, ki bi že davno morale njegovo delovanje postaviti na sodobne, prenovljene temelje. A doslej se ni zgodilo nič. Reforme ni, nujnih učinkovitih ukrepov tudi ne, vrste čakajočih so vse daljše, oprema v zdravstvenih ustanovah vse bolj dotrajana, medicinski material vedno dražji. Zdravniška skupnost Medikont, o kateri smo na zdravstvenem portalu že podrobneje pisali, opozarja na številne vnebovpijoče anomalije sistema, povezane tudi ali predvsem z javnim naročanjem. Aktualni izsledki so alarmantni.