Kako resen problem postaja podhranjenost, pove podatek, da je danes podhranjen že vsak četrti bolnik, ki potrebuje zdravljenje v bolnišnici – vendar se vzroka za slabo delovanje svojega imunskega sistema ne zaveda, dokler ga ne odkrijejo klinični prehranski strokovnjaki. Najpogosteje so podhranjeni bolniki z rakom in starejši, predvsem varovanci v domovih za starejše – manj znano pa je, da se z enakim problemom spopadajo tudi številni posamezniki, ki so (pre)debeli. 

Nova klinična pot prehranske podpore, ki tudi v osnovnem zdravstvu predvideva okrepitev zdravstvenega tima s kliničnim dietetikom, je že pripravljena; v kratkem se bo začelo pilotno testiranje. In zakaj je taka sistemska sprememba, za katero stoji Slovensko združenje za klinično prehrano in njegova predsednica dr. Milena Blaž Kovač, sicer specialistka družinske medicine, tako zelo pomembna? Zato, ker je to področje prežeto s toliko neustreznimi in zavajajočimi informacijami, neznanjem in nepoznavanjem ter številnimi dogmami, ki zavajajo tako splošno kot (tudi) strokovno javnost, da je nujno celovito ukrepanje.

Podhranjenost ali slaba prehranjenost je vsako stanje, pri katerem obstaja pomanjkanje, prebitek ali neravnovesje energije, beljakovin in drugih hranil, kar povzroči neželene učinke na obliko telesa in tkiv, na telesne funkcije, navsezadnje pa tudi na klinični izid zdravljenja.

Podhranjenost namreč ošibi vse telesne sisteme, predvsem pa prizadene imunski sistem in posledično pri obolelih zmanjšuje možnosti za uspešno zdravljenje. Zato je, kot poudarja dr. Milena Blaž Kovač, pomembna pravočasna prepoznava posameznikov oziroma skupin, pri katerih je to tveganje večje – to so starejši, osamljeni, šibki, bolniki s kroničnimi boleznimi, predvsem s pljučnimi in srčnimi obolenji ali depresijo, pa tudi posamezniki s povečano telesno maso.

Zdravniki splošne oziroma družinske medicine se vse pogosteje srečujejo s tovrstnimi problemi – da bi se v tem smislu poglobljeno posvetili svetovanju in usmerjanju svojih pacientov, pa nimajo ne poglobljenega, usmerjenega znanja niti časa, ki je ob aktualnem kadrovsko-organizacijskem stanju v slovenskem osnovnem zdravstvu ena izmed najresnejših ovir pri zagotavljanju kakovostne in varne obravnave. 

Zato Milena Blaž Kovač opozarja: »S tovrstnim svetovanjem bi se smeli ukvarjati samo visoko usposobljeni prehranski strokovnjaki, ki pa jih pri nas ni veliko – čeprav se, po drugi strani, v javnosti ustvarja vtis, da jih kar mrgoli. Vendar je resnica boleče drugačna, zato res ne bi smeli nasedati obljubam številnih kvazi strokovnjakov o neverjetnih učinkih 'čudežnih' diet. Tega ni!« Toda ljudje se še vedno vse prepogosto zanašajo na nasvete samooklicanih prehranskih strokovnjakov in si poskušajo pomagati s katerim iz nepregledne množice nasvetov o »zdravi prehrani« – v dobri veri, da skrbijo za svoje zdravje.

Dr. Milena Blaž Kovač, ki sicer kot zdravnica družinske medicine dela v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana, pravi, da se vsakodnevno srečuje s težavami pacientov – mladih in starejših, zdravih in bolnih, posameznikov, ki želijo na splošno izboljšati kakovost svojega življenja in tistih, ki bi radi okrepili svoj organizem pred, na primer, težko operacijo, na katero čakajo. Vsi stremijo k zdravemu načinu prehranjevanja, vendar bi se pri tem radi oprli na strokovne, njihovemu počutju in stanju prilagojene nasvete, ne le na splošna priporočila glede zdrave prehrane. 

»Vedno znova se sprašujem, ali imam dovolj znanja in nenazadnje tudi časa za to, da vsakomur postrežem z nedvoumnimi in celovitimi odgovori. In zavedam se, da temu ni tako. Zato si res želim, da bi tudi v osnovnem zdravstvu čim prej imeli na voljo podporo, kakršno imajo na sekundarni ravni zdravstvenega varstva – da bom bolnika takrat, ko bo potreboval tovrstno svetovanje in ukrepanje, lahko usmerila k prehranskemu strokovnjaku, kajti vedeti moramo, da priporočila glede zdrave prehrane potem, ko nekdo zboli ali se postara, preprosto ne veljajo več,« poudarja Milena Blaž Kovač, zaslužna za pripravo predloga klinične poti za obravnavo motenj prehranjenosti, ki naj bi na področju prehranjevanja zaživela tudi v osnovnem zdravstvu.

»Klinična pot omogoča prepoznavanje podhranjenosti pri (ogroženih) posameznikih, vključuje obravnavo in spremljanje pri kliničnem dietetiku, ki sodeluje s pacientovim izbranim zdravnikom, diplomirano medicinsko sestro oziroma patronažno sestro. Posebno pozornost pa bo treba posvečati tudi debelim, ki so prav tako lahko podhranjeni, zato bo obravnava enaka kot pri vodenju vseh ostalih kroničnih obolenj,« pojasnjuje Blaž Kovačeva.

Ob tem izpostavi, kako resen problem v osnovnem zdravstvu je ukvarjanje s problemom podhranjenosti, kajti »podhranjenost pogosto ostane neprepoznana, če pa jo prepoznamo, nimamo ustreznih možnosti za zagotavljanje prilagojene prehranske podpore – ta je nujna, če želimo zagotoviti čim bolj uspešno zdravljenje in čim manj zapletov tudi na račun pridruženih bolezni. Vsak bolnik bi moral imeti pravice do individualne prehranske podpore, ne glede na to, na kateri ravni zdravstvenega sistema je v oskrbi – ali v bolnišnici ali potem, ko je že doma in obiskuje svojega zdravnika.«

Kot izpostavlja predsednica združenja za klinično prehrano, bo pri vsakem bolniku, pri katerem »bomo podhranjenost prepoznali in jo pravočasno zdravili, izid zdravljenja boljši. Manj bo ponovnih hospitalizacij, kakovost življenja bo bistveno boljša, to pa bo omogočilo tudi dlje trajajočo samostojnost, lažje gibanje in večje zadovoljstvo obolelega ali ostarelega človeka«.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.