Zdravniki iz skupine zdravstvo.si, ki sistematično opozarjajo na ukoreninjeno korupcijo in anomalije v slovenskem zdravstvenem sistemu, so javno podvomili, da bo novoustanovljeni urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki ga v sklopu ministrstva za zdravje kot vršilec dolžnosti vodi Aleš Šabeder, tudi v resnici lahko pripomogel k nižanju stroškov v zdravstvu, saj da je »namen urada usmerjen bolj v ohranjanje statusa quo na področju cen medicinskega materiala in pripomočkov prek monopola domačih distributerjev. Tako bo ista žilna opornica istega proizvajalca v Nemčiji in Skandinaviji še naprej stala od 50 do 100 evrov, pri nas pa od 200 do 350 evrov. Cena aortne zaklopke za perkutano vstavitev pa bo namesto 10.000 do 11.000 evrov v Sloveniji še naprej znašala od 15.000 pa do 20.000 evrov.«

Zanimalo nas je, kako se na mnenje zdravnikov iz skupine zdravstvo.si – pod tokratnim javnim pozivom so podpisani Marko Noč, Krištof Zevnik, Gorazd Kalan, Matej Beltram, Matija Kališnik, Andrej Vranič, Samo Vesel, Simon Podnar – odzivajo na resornem ministrstvu. 

Ministrstvo za zdravje: zakon o javnem naročanju je v nasprotju z evropskim pravnim redom

Na ministrstvu za zdravje so prepričani, da so določbe zakona o javnem naročanju v nasprotju z evropskim pravnim redom, da v postopke javnega naročanja vnašajo dodatna korupcijska tveganja, da povečujejo število netransparentnih postopkov in da jih v praksi ni mogoče izvajati. 

Zato je bilo, kot so pojasnili za zdravstveni portal, v določbe omenjenega zakona treba poseči z zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema oziroma s tako imenovanim interventnim zakonom, kajti referenčnih cen, ki jih je predvidela novela zakona o javnem naročanju, ni mogoče uporabiti. Register medicinskih pripomočkov v EU še ni vzpostavljen oziroma se šele vzpostavlja, »poleg tega bi bilo prednostno treba opredeliti tudi enakovrednost medicinskih pripomočkov oziroma standardizirati izdelke, ki bi lahko konkurirali v sklopu posameznega javnega naročila. Cene v naročilu pa so odvisne še od številnih drugih dejavnikov, med drugim od obsega naročila in različnih specifikacij.«

Z možnostjo izvedbe postopka brez predhodne objave se po oceni resornega ministrstva in vlade povečuje možnost za netransparentne postopke in korupcijska tveganja. Tako bi se, kot poudarjajo, lahko zgodilo, da »v primeru, če referenčna cena ob uveljavitvi zakona ne bo določena ali če bodo ponudbe v netransparentnih postopkih še vedno presegale referenčne cene, kar ni dopustno, naročniki nabav ne bodo mogli izvesti, pacienti pa bodo ostali brez storitev«.

Zakaj poti iz korupcije ne bi iskali v simbiozi?

Jasno je, da pri nas v preteklosti še nikomur ni uspelo obvladati malverzacij, odvijajočih se v ozadju zdravstvenega sistema, ki se ga korupcijska hobotnica še vedno trdno oprijema. Glede na ocene obeh strani – predstavnikov zdravništva, ki se zavzemajo za vzpostavitev temeljev za čim dostopnejše, kakovostno in brez kratkih stikov dobro delujoče zdravstvo, ter predstavnikov resornega ministrstva – se zdi, da je vsebinska dopolnitev oziroma nadgradnja zakonodajnih rešitev na področju javnega naročanja nuja, ki ne dopušča odlašanja. 

Smiselno se zdi, da bi rešitve iskali v simbiozi, v dobro bolnikov pa tudi vseh, ki so danes primorani delati v močno okrnjenih sistemskih okvirih. In v tem kontekstu je poveden tudi podatek, da je nekdanji član skupine zdravstvo.si tudi kirurg dr. Erik Brecelj, ki je zdaj osebni svetovalec zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana in član njegovega najvišjega posvetovalnega organa, zdravstvenega sveta. Kot je znano, tudi dr. Brecelj nikoli ni imel zadržkov pred obelodanjanjem nepravilnosti in anomalij v sistemu, ki so, tudi na račun odtekanja denarja v neprave žepe, onemogočale učinkovito skrb za bolnike.

»Ekipa prof. dr. Marka Noča ima zelo poštene namene, prepričan pa sem, da so takšni tudi nameni ministra Danijela Bešiča Loredana,« je za zdravstveni portal ocenil dr. Erik Brecelj, ki se mu zdi smiselno, da bi se obe ekipi sestali, se pogovorili in združili moči v skupnem iskanju rešitev.

Dr. Brecelj je prepričan, »da se ne bo uredilo nič, dokler pri nas ne bo urejeno poslovanje bolnišnic, pa naj na papir napišemo karkoli. Če bi omogočili dobro vodenje bolnišnic, če bi bolnišnice imele direktorje, ki bi se znali obnašati menedžersko, zakona o javnem naročanju, takega ali drugačnega, sploh ne bi potrebovali. Ni pa zakona, ki bi ustavil korupcijo ali onemogočil slabo poslovanje.«

Simbolični fotografiji: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.