Ustna votlina je vstopna točka v človekov organizem – in ker je preventiva vedno boljša in prijaznejša ter manj invazivna in agresivna kot kurativa, bi skrbi za ustno zdravje vsakdo med nami moral namenjati več pozornosti. Toda danes prenekatero opravilo, ki bi moralo biti samoumevni del vsakdana v skrbi za lastno zdravje, (p)ostaja pozabljeno ali zanemarjeno, zato stomatologi opozarjajo na izjemen pomen redne skrbi za ustno zdravje v vseh življenjskih obdobjih, začenši z najmlajšimi pa vse do najstarejših.
Toda ta skrb, resnici na ljubo, marsikdaj naleti na kratek stik tudi na sistemski ravni, na račun slabe dostopnosti do zobozdravstvenih storitev zaradi omejenih okvirov v sklopu programov, ki jih krije plačnik, zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).
Skrb za lastno zdravje marsikdaj naleti na kratek stik tudi na sistemski ravni, na račun slabe dostopnosti do zobozdravstvenih storitev.
Da je pandemija pustila izrazit odtis na skrbi za zdravje, potrjuje tudi dejstvo, da je v tem času zdravstvo moralo prilagoditi svoje delovanje in pretežni del zmogljivosti usmeriti v skrb za številne posameznike, ki jim je bolezen COVID ogrozila življenje in so potrebovali zdravljenje v enotah intenzivne terapije. Toda druge bolezni v tem času niso mirovale, zbolevanje za »vsakdanjimi«, a zato nič manj resnimi boleznimi se je odvijalo s povsem enakim ritmom kot pred poplavo okužb s koronavirusom SARS-CoV-2.
Kakšne posledice bo imel upad ustne higiene med osnovnošolci?
Z vidika skrbi za ustno zdravje – in glede na podatke o navadah pri čiščenju zob – pravzaprav ni nič nenavadnega, da je karies (tako imenovani karies zgodnjega otroštva) ena najpogostejših bolezni otrok. Na pogostost tovrstne težave po eni strani izrazito vpliva uživanje sladke, lepljive hrane z visoko vsebnostjo enostavnih ogljikovih hidratov in pitje sladkih pijač, po drugi strani pa nerednost in površnost pri izvajanju ustne higiene.
Med epidemijo je, denimo, odpadlo tudi tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki se sicer pod okriljem Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva (SZD) v slovenskih osnovnih šolah in šolah za otroke s posebnimi potrebami odvija že 36 let – in šolski zobozdravniki že opozarjajo na konkretno posledico: precejšen upad ustne higiene med osnovnošolci.
Karies zgodnjega otroštva je ena najpogostejših bolezni otrok.
Skrb vzbujajoči rezultati zadnje nacionalne raziskave
Nacionalna raziskava o ustnem zdravju slovenstva, ki je bila pod okriljem Katedre za javno zdravje ljubljanske medicinske fakultete, Stomatološke klinike ljubljanskega UKC in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izvedena leta 2019, rezultati pa so bili javno predstavljeni šele zdaj, prinaša zelo povedno sporočilo, ki zahteva bistveno večji angažma v skrbi za ustno zdravje, na vseh ravneh. Zakaj?
Raziskava je pokazala, da:
- si samo približno 60 odstotkov otrok do 5. leta starosti (samostojno ali s pomočjo staršev) redno čisti zobe, čeprav je dokazano, kako zelo je skrb za ustno zdravje zelo pomembna tudi že v tem starostnem obdobju;
- si 20 odstotkov otrok, starih od šest do 17 let, zobe očisti le enkrat na dan ali sploh ne vsak dan;
- kar 22 odstotkov otrok v starosti od šest do deset let ter 31 odstotkov mladostnikov med 11. in 17. letom starosti pravi, da jih bremenijo težave z ustno votlino in z zobmi;
- si zgolj 70 odstotkov odraslih (81 odstotkov žensk, 60 odstotkov moških), starih od 18 do 74 let, zobe čisti redno (najmanj dvakrat na dan).
Glede na omenjene podatke ni nič nenavadnega, da samo 60 odstotkov odraslih svoje ustno zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.
Ustno zdravje eden od pomembnih pogojev za kakovostnejše življenje starejših
Spremenilo se je marsikaj, med pandemijo nakopičeno breme drugih zdravstvenih težav in bolezenskih tegob bo svojo težo v resnici pokazalo šele čez čas. Zato se zdi, da v tem primeru vsak tovrstni projekt, ki spodbuja ne le lastno skrb za zdravje, ampak tudi obisk pri zdravniku, v konkretnem primeru pri zobozdravniku, spodbuja ukrepe, ki zagotavljajo kakovostnejše življenje slehernika. Tako je v sklopu letošnjega svetovnega dneva ustnega zdravja (20. marec) zobozdravstvena stroka pripravila 36.000 zgibank z napotki o tem, kako poskrbeti za ustno zdravje in s tem za zdravje nasploh.
V tem smislu prim. dr. Diana Terlević Dabić vedno znova poudarja, kako pomembni so celovito ukrepanje, pomoč in podpora starejšim, slepim in slabovidnim, ki imajo pri opravilih v skrbi za dobro ustno zdravje nemalo težav in so praviloma (tudi) pri tem odvisni bodisi od bližnjih bodisi od negovalnega osebja v domovih za starejše.
Da bi tej starostni skupini zagotovili dostop do zdravstvenih storitev in pomagali pri ohranjanju ustnega zdravja, je po oceni članice izvršilnega odbora stomatološke sekcije SZD »nujno sodelovanje vseh – pacientov, zaposlenih v zobozdravstvu, svojcev in negovalnega osebja. Program ustnega zdravja je treba vključiti v programe zdravega staranja in v celovito politiko zdravstvenega varstva.«
Več o tem, zakaj prav starejši spadajo v skupino z večjim tveganjem za bolezni zob in ustne votline, v spodnjem video pogovoru.
Video pogovor z Diano Terlević Dabić: Diana Zajec; simbolična fotografija: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
