Po oceni zobozdravnika Mateja Praprotnika so v času COVID »vsi razlogi, ki potrjujejo upravičenost našega svetovanja, da si je zobozdravnika treba izbrati doma, v lokalnem okolju, dobili nedvoumno potrditev. Redno spremljanje ustnega zdravja slehernega pacienta je res ključnega pomena, enako velja za poznavanje njegovega splošnega zdravstvenega stanja in, seveda, morebitnih bolezenskih stanj. Trendi, sploh estetski, so lahko škodljivi za zdravje. Predvsem pa odsvetujemo hitro, kampanjsko reševanje zobozdravstvenih težav. Ne smemo pozabiti, da usta niso izoliran organ, ampak pomemben del telesa, ki še kako vpliva na ostale organske sisteme in druga bolezenska stanja. Ustno zdravje pa ni le nasmeh, ampak vse, kar se skriva za njim.«
Med epidemijo je marsikaj (p)ostalo pozabljeno
V minulem letu je prihajalo do dveh fenomenov: bodisi preveč bodisi premalo zobozdravstva – v prvem primeru je odzivnost hitra, prav tako obravnava, vendar ta ni optimalna, v drugem primeru pa pacient ne pride na vrsto ali pa si ne upa priti v ordinacijo, da ne bi tvegal okužbe, posledično pa se njegovo ustno zdravje poslabšuje.
»Med epidemijo se je dogajalo oboje – posledice to potrjujejo,« toda, kot je prepričan Praprotnik, »prihajamo v fazo, ko se razmere vendarle normalizirajo«.
Zato so se v kontekstu svetovnega dneva ustnega zdravja strokovna združenja posvetila vsem starostnim skupinam in pripravila nasvete za pravočasno ukrepanje, najsi gre za preventivo ali za pravočasen obisk pri zobozdravniku. Med epidemijo, ki nas je zdaj že začela preplavljati s tretjim valom, je namreč marsikaj, kar je bilo prej samoumevno, (p)ostalo pozabljeno – pa naj bo to v skrbi za ustno zdravje malčkov, šolarjev, odraslih ali starejših.
Redno spremljanje ustnega zdravja slehernega pacienta je res ključnega pomena, enako velja za poznavanje njegovega splošnega zdravstvenega stanja in, seveda, morebitnih bolezenskih stanj. Trendi, sploh estetski, so lahko škodljivi za zdravje. Predvsem pa odsvetujemo hitro, kampanjsko reševanje zobozdravstvenih težav.
Matej Praprotnik, zobozdravnik, Zdravniška zbornica Slovenije
Več kariesa, vnetih dlesni pa tudi začetkov gingivitisa ...
Na podlagi aktualnih izkušenj v šolski zobozdravstveni ambulanti prim. Matej Leskošek, vodja zobozdravstva v zdravstvenem domu na Vrhniki, opaža, da imajo učenci pogosteje slabše umite zobe, »opažamo tudi več kariesa in vnetih dlesni, začetkov gingivitisa ...«.
In kako na zobozdravstveno oskrbo učencev vpliva spremenjen način dela, vključno z obveznimi ukrepi pred obravnavo vsakega pacienta in po njej, zaradi preprečevanja prenosa okužb? »Sicer je res, da zdaj obravnavamo manj pacientov kot prej, vendar pri posameznem pacientu v sklopu ene obravnave poskušamo narediti čim več – seveda pa je to pri otrocih teže, saj imajo manj potrpljenja za zdravljenje zob kot odrasli,« pojasnjuje Matej Leskošek, ki je tudi podpredsednik Stomatološke sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Sicer je res, da zdaj obravnavamo manj pacientov kot prej, vendar pri posameznem pacientu v sklopu ene obravnave poskušamo narediti čim več – seveda pa je to pri otrocih teže, saj imajo manj potrpljenja za zdravljenje zob kot odrasli.
prim. Matej Leskošek, vodja zobozdravstva, ZD Vrhnika
Preobrat v obravnavi: manjše število bolnikov, več storitev na posameznika
Krunoslav Pavlović, predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici, pa dodaja: »Dostopnost do zobozdravstvenih storitev je omejena le v smislu manjšega števila pacientov, ki jih lahko zdravimo v enem dnevu. Ker pa se vsakemu pacientu lahko bolj posvetimo in njegovi obravnavi namenimo več časa, je to naložba, ki se bo v prihodnosti obrestovala.«
Protokoli, po katerih se odvija delo zobozdravnikov, zagotavljajo varno delovno okolje, tako za zobozdravstvene time kot za paciente – ob tem pa Pavlović dodaja, da ne zobozdravniki niti javni zdravstveni zavodi, v sklopu katerih delujejo zobozdravstvene ordinacije, še vedno niso prejeli vračila denarja, vloženega v nakup zaščitne opreme.
Ker se vsakemu pacientu lahko bolj posvetimo in njegovi obravnavi namenimo več časa, je to naložba, ki se bo v prihodnosti obrestovala.
Krunoslav Pavlović, predsednik odbora za zobozdravstvo, Zdravniška zbornica Slovenije
(Spregledano) slabo ustno zdravje včasih razlog za odpoved težko pričakovane operacije
In kako je na drugih ravneh zobozdravstvenega varstva? Dr. Rok Kosem, vodja Centra za otroško in preventivno zobozdravstvo Stomatološke klinike ljubljanskega UKC, opozarja na konkretne ugotovitve, ki zahtevajo skrbnejše ukrepanje v skrbi za ustno zdravje otrok.
V centru, ki ga vodi, konziliarno obravnavajo tudi otroke, ki jih pripravljajo na zahtevne posege, na primer na operacijo na srcu ali na presaditev organa. »Škoda je, ker se pri otrocih s kroničnimi obolenji, ki so tako rekoč od prvega dne življenja v pogostih stikih z zdravstvenim sistemom, premalo truda posveti temu, da bi takega otroka pravočasno spodbudili še k obisku zobozdravnika, kljub prezasičenosti s številnimi drugimi preiskavami. Zakaj? Zato, ker se včasih zgodi, da je dolgo pričakovani poseg treba odložiti, ga odpovedati – zaradi stanja v otrokovi ustni votlini, ki ni tako, da bi omogočalo hitro in varno rešitev.«
Pri otrocih, ki jih pripravljajo na zahtevne posege, na primer na operacijo na srcu ali na presaditev organa, in pridejo k nam na konziliarno obravnavo, se včasih zgodi, da je dolgo pričakovani poseg treba odložiti, ga odpovedati – zaradi stanja v otrokovi ustni votlini, ki ni tako, da bi omogočalo hitro in varno rešitev.
dr. Rok Kosem, vodja Centra za otroško in preventivno zobozdravstvo, Stomatološka klinika, UKC Ljubljana
Vse več zavajajočega oglaševanja in dragih »čudežnih izdelkov«
Dostopnost do zobozdravstvenih storitev je okrnjena, saj je v sklopu obstoječih programov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja predvideno le omejeno kritje stroškov, ki nastanejo pri saniranju ustnega zdravja posameznika. Zato v vmesni prostor, v katerega so ujeti čakajoči na kompleksnejše storitve, precej brezkompromisno in brezobzirno vdirajo oglaševalci – tisti iz tujine, seveda, kajti slovenski stroki oglaševanje (zobo)zdravstvenih storitev ni dovoljeno. In na tej ravni se v zadnjih letih dogaja marsikaj – še več tovrstnih problemov, za katere na koncu ne odgovarja nihče, pa je bilo opaženih med epidemijo.
Zato strokovne institucije, ki pri nas odgovarjajo za kakovost, varnost in učinkovitost zobozdravstvenih storitev, opozarjajo na pasti zavajajočega oglaševanja, s katerim spletni goljufi vse pogosteje iščejo naivne kupce. Konkreten primer so, denimo, oglasi za zelo drage zobne paste, ki naj bi odpravile karies – a kaj takega v resnici sploh ne obstaja.
Zdravniška zbornica pojasnjuje, da je pri takšnih spletnih zavajanjih in nedvoumnih poskusih goljufanja naivnih potrošnikov potem, ko kupljeni izdelek nima nobenega učinka, težko ukrepati, saj imajo nadzorni organi praviloma zvezane roke. Podjetja, ki s takšnimi zavajajočimi prijemi prodajajo takšne »čudežne izdelke«, so praviloma registrirana v tujini, predvsem v tako imenovanih davčnih oazah – ko jim pridejo na sled, »izginejo« in se hip zatem pojavijo znova, na novi spletni strani, z nekoliko drugačnim imenom in enakim izdelkom. Zato zobozdravniki pravijo: zobne paste, ki naj bi odpravljala karies, ni; če imate karies, je nujen takojšnji obisk pri zobozdravniku.
Strokovne institucije, ki pri nas odgovarjajo za kakovost, varnost in učinkovitost zobozdravstvenih storitev, opozarjajo na pasti zavajajočega oglaševanja, s katerim spletni goljufi vse pogosteje iščejo naivne kupce. Konkreten primer so, denimo, oglasi za zelo drage zobne paste, ki naj bi odpravile karies – a kaj takega v resnici sploh ne obstaja. Podjetja, ki prodajajo takšne »čudežne izdelke«, so praviloma registrirana v tujini, predvsem v tako imenovanih davčnih oazah – ko jim pridejo na sled, »izginejo« in se hip zatem pojavijo znova, na novi spletni strani, z nekoliko drugačnim imenom in enakim izdelkom.
Skrite pasti dentalnega turizma
Do poskusov zavajanj pa prihaja tudi pri oglaševanju tako imenovanega dentalnega turizma, kjer tuji ponudniki za bistveno nižjo ceno ponujajo paleto storitev in prenovitev – novo zobovje, novo kakovost življenja ... A za takimi ponudbami se skriva marsikaj, tudi zapleti, ki imajo lahko res hude razsežnosti – ki pa jih ne sanirajo isti ponudniki, čeprav so ti vnaprej pripravljeni obljubiti tako rekoč vse.
Zato zobozdravniki odsvetujejo kampanjsko, ad hoc reševanje zobozdravstvenih težav.
Podrobneje o pasteh oglaševanja dentalnega turizma v spodnjem video pogovoru z zobozdravnikom Matejem Praprotnikom:
Še nedolgo tega je bila informiranost o zobozdravstvenih storitvah nekaj neobičajnega; v javnosti ni bilo podatkov o načinu dela, postopkih zdravljenja, tehnološkem napredku na tem področju. Tako je bilo do trenutka, ko se je začelo oglaševanje te dejavnosti – seveda od drugod, iz tujine.
Dokler so podatki o zobozdravstvu, ki se pojavljajo v javnosti, nekaj, s čimer informiramo paciente, je to dobro – ko pa to preide v reklamiranje, se hitro znajdemo na tankem letu, na področju zavajajočega oglaševanja in korporativnega zobozdravstva, kar predstavlja past za paciente in praviloma prihaja iz tujine.
Včasih je glavno vprašanje, ki si ga morajo pacienti postaviti: ali gre za informiranje ali za reklamo. Pri tem je ključnega pomena, kdo je tisti, ki sporoča to informacijo – zobozdravnik ali prodajalec, kajti med obema je ogromna razlika. Sicer v obeh primerih lahko govorimo o zobozdravstveni dejavnosti, vendar mora biti pri obojem v ospredju interes pacienta, ne finančni interes.
Najbolj konkretno se v javnosti oglašujejo visoko donosne storitve, usmerjene v točno določeni del prebivalstva. Gre za odrasle, za starejše, pri katerih je glavni problem veliko število manjkajočih zob. Najpogostejše je oglaševanje vsadkov oziroma implantatov ter protetičnih storitev – prav tu pa je nujen poglobljen razmislek, čas, potreben za načrtovanje takih storitev. Pacientom pri teh posegih nikoli ne svetujemo iskanja hitrih rešitev, kakršne ponujajo oglaševalci iz tujine.
Simbolični fotografiji: iStock; portreti Mateja Praprotnika, Mateja Leskoška, Roka Kosma, Krunoslava Pavlovića: posnetki zaslona med novinarsko konferenco ob svetovnem dnevu ustnega zdravja; portret Mateja Praprotnika: Diana Zajec
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
