Da je minister za zdravje Samo Fakin vendarle prisluhnil (čeprav ne v neposrednem dialogu) revoltu zdravnikov, ki delajo v osnovnem zdravstvu, naj bi potrdile današnje napovedi, po katerih bo v kratkem prišlo do prenove obračunskega modela (zdajšnji je star že 25 let) in glavarinskih količnikov. Preobremenjene zdravnike naj bi začeli ustrezneje plačevati za obsežnejše in bolj kakovostno delo (in obratno), napoveduje pa se tudi zmanjšanje kvote administrativnih obremenitev, ki jemljejo čas, namenjen pacientom. S pacienti se ni pogovoril še nihče.

Na primarni ravni naj bi torej administrativna in tudi nekatera druga opravila, na primer predpisovanje inkontinenčnih pripomočkov ali stome, deloma prevzele diplomirane medicinske sestre, ki sicer na primarni ravni delujejo v sklopu referenčnih ambulant. V načrtu je tudi izboljšanje informacijskega sistema, poleg uvedbe selektivnega nagrajevanja pa se obeta tudi odprava problemov, ki jih povzroča istočasno (nezakonito) delo zdravnikov na dveh deloviščih, v ambulanti in v sklopu nujne medicinske pomoči. 

Kmalu v iskanje novega dogovora s sindikati?

»Moje osnovno današnje vprašanje direktorjem je bilo: Ali primarni zdravstveni sistem razpada? Zagotovili so mi, da ni tako, izpostavili pa so vrsto problemov, ki jih poznamo že iz preteklosti,« pravi Samo Fakin, ki se zaveda, »da bo dogovor s sindikati glede takih standardov in normativov, ki bodo izvedljivi, nujen«. Toda kako doseči tak dogovor?

Po ministrovi oceni sta ključnega pomena dober pretok informacij in dobra komunikacija – a tako rekoč v isti sapi mu zdravniška strokovna združenja, ne le sindikati, očitajo, da dialoga ni in da rešitve išče z nepravimi sogovorniki. Enako očitki prihajajo tudi iz strokovnih združenj, ki zastopajo druge poklicne skupine v zdravstvu.

Bo novi obračunski model odpravil anomalije?

»Normativu se bomo približevali, vprašanje pa je, s kakšno hitrostjo bo to izvedljivo. To nam bo omogočil novi obračunski model, v katerem bomo upoštevali strukturo bolnikov, količniki pa bodo na novo opredeljeni. Res pa je, da imamo v tem hipu dve skrajnosti: na eni strani 70 zdravnikov z močno prekoračenim normativom, na drugi strani pa zdravnike, ki normativa ne dosegajo. 

Pri tem je vedno aktualno vprašanje, kaj je strokovno, kaj časovno in kaj ekonomsko sprejemljivo. Če hočemo doseči povprečje, za katerega se je z zdravniki dogovorila prejšnja vlada, bomo morali počakati, da s specializacijo konča 200 zdravnikov. V tem času bodo glavarinski količniki ostali taki, kot so, oziroma jih bomo zmanjševali postopno,« je po današnjem pogovoru z direktorji zdravstvenih domov, na katerem so sodelovali še generalni direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Marjan Sušelj, direktor združenja zdravstvenih zavodov Marjan Pintar in vodja centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Radivoje Pribaković Brinovec, pojasnil minister.

V »destimuliranje ekscesnih obremenitev«

Na resornem ministrstvu še ne vedo, kaj bodo, denimo, naredili z 78 zdravniki, ki imajo najbolj prekoračene glavarinske količnike (več kot 2200 opredeljenih pacientov); da bi del njihovih pacientov »prenesli« drugam, je v opreki s svobodno izbiro zdravnika, zato bodo tudi na tej ravni potrebni dogovori oziroma pogajanja, zagotovo pa bo eden izmed prijemov »destimuliranje ekscesnih preobremenitev«. 

»Glavarina ima svoj smoter in zdaj je to prišlo na površje,« meni Fakin in dodaja, da ima v tem hipu v Sloveniji izbranega osebnega zdravnika 95 odstotkov zavarovancev.

Napoveduje se torej nov pogajalski proces, v sklopu katerega bodo plačnik, stroka in sindikati na novo opredelili, kaj vse je treba opraviti za polno plačilo in kdaj bo mogoča uresničitev stavkovnega sporazuma o uveljavitvi standardov in normativov, ki ga je s sindikatom (zobo)zdravnikov Fides podpisala prejšnja vlada.

V zadnjem desetletju povečanje števila družinskih zdravnikov za 45 ali za 20 odstotkov?

V Sloveniji imamo trenutno 950 specialistov družinske medicine in 315 specializantov. Število zdravnikov se povečuje – v zadnjih desetih letih po podatkih NIJZ za 45 odstotkov –, zato, kot meni Radivoje Pribaković Brinovec, »težko govorimo o pomanjkanju zdravnikov družinske medicine«. Ob tem pa po njegovi oceni vendarle ne bi smeli prezreti tega, da se obremenjenost zdravnikov povečuje, prav tako zahtevnost dela, upoštevati je treba, da v družinski medicini delajo predvsem zdravnice, obravnava je kompleksnejša, upoštevati je treba tudi dodatne obremenitve (dežurstva, urgenca).

Na številke, ki jih je omenil Pribaković, se je odzval predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um mag. Igor Muževič. Primerjal je aktualne podatke – 1265 specializantov in specialistov družinske medicine, h katerim se po metodologiji NIJZ uvrščajo tudi specialisti splošne medicine – s podatki uradnega podatkovnega portala NIJZ, po katerem je bilo v Sloveniji pred desetimi leti 1054 specialistov in specializantov družinske in splošne medicine.

»Torej je povečanje števila zdravnikov družinske medicine v desetih letih v resnici 20-odstotno – in še to na račun specializantov, ki polovico specializacije opravijo v bolnišnicah, po končani specializaciji pa ne ostanejo vsi v družinski medicini. Po drugi strani pa se je v zadnjih 15 letih število starejših od 65 let povečalo za 32 odstotkov – povprečna debelina kartona ob smrti pa za 100 odstotkov. Porast števila družinskih zdravnikov tako ne sledi niti povečanju števila kroničnih bolnikov niti povečanju znanja in zmožnosti medicinske stroke!« opozarja Muževič.

Kmalu klicni center ZZZS za bolnike?

Tudi Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, je poudaril da so na današnjem sestanku »iskali možnosti, kako zdravnike, ki jih imamo, optimalno obremeniti oziroma jih razbremeniti, s prenosom določenih opravil na diplomirane medicinske sestre, pri čemer pa bo, seveda, treba videti, kakšne bodo možnosti in omejitve z vidika zakonodaje, ki določa pristojnosti za posamezne strokovne profile.

ZZZS se je sicer, kot smo slišali, že povezal z zdravniki, da bi uredili logistične probleme, ki jih v praksi povzročajo hitro spreminjajoča se pravila, saj ta zdravnikom jemljejo čas, ki bi ga morali namenjati bolnikom. Poleg tega bo zavod, kot dodaja Sušelj, po različnih komunikacijskih poteh, najverjetneje tudi z odprtjem klicnega centra, poskrbel za podrobnejšo seznanitev zavarovancev s pravicami in spremembami na tem področju, da zdravnikom ne bo treba izgubljati časa s pojasnjevanjem stvari, ki jih določa zavod.

Sicer pa bo plačnik poskušal zmanjšati nagrade tistim zdravnikom, ki imajo opredeljenih bistveno preveč pacientov – »da ne bodo več finančno stimulirani za pretirano opredeljevanje in posledično preobremenjenost ambulant. Ta administrativni ukrep ne bo prinesel takojšnjih učinkov, ker imamo v Sloveniji institut svobodne izbire osebnega zdravnika. Vendar res mislimo, da bi takšne pretirano obremenjene ambulante veljalo počasi razbremeniti in da bi se pacienti vendarle preusmerili v nove time, ki jih je za letos predvidenih več kot 60.«

Zavračanje pacientov je možno le v dveh primerih

Marjan Sušelj zagotavlja, da nadzori ZZZS, v sklopu katerih nadzorniki preverjajo upoštevanje pravil in pacientovega časa, nikakor niso pridobitna dejavnost, ampak so in bodo usmerjeni v čim bolj preventivno delovanje. 

Kar se tiče zavračanja pacientov (Kranj, Celje), pa Sušelj poudarja, da je poleg pravic zdravnikov nujno treba upoštevati tudi pravice zavarovanih oseb. »Če bi smernice glede uveljavljanja normativov oziroma tako imenovano modro knjigo začeli uveljavljati takoj, bi 10 odstotkov pacientov ostalo izven oskrbe. Tega plačnik zdravstvenih storitev ne more dopustiti. Tako velja, da je zavračanje pacientov možno le v 2 primerih: če zdravnik pomembno presega nacionalno povprečje opredeljenih oseb in če so bile na lokaciji zdravstvenega doma oziroma konkretne ambulante izvedene vse aktivnosti za pridobitev kadrovskih okrepitev,« pojasnjuje Sušelj. In dodaja: »To je slaba rešitev, verjetno bo v nekaterih primerih do tega prihajalo, vendar začasno.«

Sicer pa generalni direktor ZZZS upa, da bo vlada čim prej sprejela splošni dogovor, zlasti zaradi aktualnih pritiskov in problemov, medtem ko bo nekatere rešitve treba sprejeti vzporedno (denimo boljše plačilo za manj pacientov na ruralnih območjih).

Bodo na pomoč prišli upokojeni zdravniki?

Tudi Marjanu Pintarju, novemu direktorju združenja zdravstvenih zavodov, se sprememba modela financiranja zdi nujna. V tej dejavnosti, ki po njegovi oceni zahteva posebno pozornost, so namreč na eni strani timi, ki so res pretirano obremenjeni, na drugi strani pa so številni, v katerih je premalo pacientov na zdravnika, posledično pa timi niso polno financirani.

Poleg tega je, tako Pintar, »v sistem treba pripeljati nove zdravnike. Ena od možnosti so bolj usmerjene specializacije, specializanti pa bi morali biti bolj vključeni v delo v matičnih ustanovah. Poleg tega bi tudi zdravniki, ki se bodo v prihodnjih letih upokojili, lahko še delali, seveda ob polni pokojnini – to bi zmanjšalo obremenitve zaposlenih zdravnikov.«

In resničnost?

Zdravniki družinske medicine, pediatri, ginekologi in zobozdravniki so v zadnjem času v številnih izpovedih pojasnili, kako se odvija njihovo delo na povprečni delovni dan. Jasno je, da sta, glede na delovne pogoje v osnovnem zdravstvu, kakovost in varnost zdravljenja ogroženi. 

»Povprečno število zdravnikov družinske medicine v desetih najbolj razvitih državah EU je kar za 40 odstotkov večje kot v Sloveniji. Ministrstvo rado omeni, da v tujini zdravniki družinske medicine opravljajo še pediatrične in ginekološke storitve, vendar to sploh ne drži za vse države, poleg tega gre za zelo bazično oskrbo, ki ni primerljiva s to, ki so je deležni slovenski otroci in ženske – zato se v Sloveniji tudi lahko pohvalimo z najnižjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov na svetu,« poudarjajo v izvršilnem odboru sindikata Praktik.um.

Videnja razmer v zdravstvu so različna, merila za njihovo ocenjevanje prav tako, posledično tudi mnenja glede njihovega reševanja ne bodo enotna, težko bo priti do enotnih, učinkovitih, celovitih rešitev. V tem smislu sta zelo povedna pogovora z dvema zdravnikoma, Igorjem Dovnikom in Borisom Rižnarjem.

Igor Dovnik: »Pogoji za delo so nevzdržni!«

Igor Dovnik, specialist pediatrije in predsednik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, je na vprašanje zdravstvenega portala o tem, kakšne so razmere v osnovnem zdravstvu v resnici in kako to vpliva na kakovost in varnost zdravljenja, odgovoril:

»Vsakdo ima pravico, da resnico vidi po svoje, tudi minister. Seveda obstajajo razlike, vendar opozarjamo vsi, pediatri, šolski zdravniki, družinski zdravniki in ginekologi, da so pogoji za delo nevzdržni. Zelo verjetno je, da mi, ki sedimo v ambulantah, stvari vidimo drugače kot minister, ki si sicer lahko nekaj želi, vendar dobro ve, da je kruta resničnost povsem drugačna. Želim si, da nam bo nekoč uspelo vzpostaviti sistem, v katerem bodo pacienti takrat, ko bodo potrebovali celovito strokovno pomoč, to tudi dobili; ne z zamikom, ampak takrat, ko jo bodo potrebovali – varno, kakovostno, ustrezno.« 

Minister za zdravje bi po Dovnikovem prepričanju moral pomagati pri omogočanju tega. »Zdravniki, medicinske sestre in njihove organizacije bi mu pri tem z veseljem pomagali – če bi se seveda odločil, da našo pomoč potrebuje. Pogoji za naše trenutno delo – sicer je res sezona gripe, kot je minister pravilno ugotovil, pa še ta se zdaj nekoliko umika – niso taki, da bi bil kot zdravnik lahko s svojim delom zadovoljen. 

Vse prepogosto delamo po tekočem traku, imamo neizmerno veliko administrativnih obremenitev, ki ne prispevajo prav nič k dobri ali boljši obravnavi naših pacientov. Delo po tekočem traku je nekaj, kar te izčrpava, pri čemer se zavedaš, da storitev, ki si jo nudil, ni takšna, kakršno bi si želel oziroma bi jo moral zagotoviti.«

Igor Dovnik opozarja: »Osnovno zdravstvo je postalo tekoči trak, kar je nevarno za paciente, nevarno za zdravnike oziroma zdravstvene time, in dolgoročno ni vzdržno. Želim si, da bi minister za zdravje čim prej to naše sporočilo slišal in stvari začel reševati.« Pa mu je več kot 900-člansko združenje, ki ga vodi Dovnik, to sporočilo že uspelo posredovati? »Združenje zastopa del zdravništva, ki si ne zasluži, da bi bil ignoriran, vendar nam do ministra, trem prošnjam navkljub, še vedno ni uspelo priti.«

Boris Rižnar: »Pogoji za zdravljenje se slabšajo«

Do tovrstnih težav pa ne prihaja le v osnovnem zdravstvu, nasprotno, tudi na sekundarni in terciarni ravni se kopičijo problemi, ki se v UKC Maribor, denimo, kažejo v pomanjkanju kar 70 zdravnikov. Kaj to pomeni v praksi? 

»Gre za realen podatek, ki so se mu v UKC prej izogibali, morda zato, da ne bi povzročili panike med bolniki,« pravi Boris Rižnar, ki kot anesteziolog dela v UKC Maribor, je pa tudi predsednik regijskega odbora in član glavnega odbora sindikata Fides.

»Pogoji za zdravljenje se slabšajo. Zdravnikov je vedno manj – starejši se upokojujejo, mladih pa ne zanima delovanje v takšnih pogojih oziroma v sistemu, kakršnega imamo v Sloveniji. Posledično tudi pogoji za zdravljenje pacientov niso (več) takšni, kot bi morali biti, kar se odraža v slabših odnosih, v slabši komunikaciji, v slabših načinih zdravljenja in na koncu tudi v slabših rezultatih zdravljenja.« 

Zdravniki morajo v ambulantah, kot poudarja Boris Rižnar, obravnavati nesprejemljivo veliko število pacientov, kar se ni izboljšalo v zadnjih dveh letih oziroma vse od podpisa sporazuma o uveljavitvi strokovnih standardov in normativov. 

Ob tem spomni na problem z anesteziologi v UKC Maribor in poudarja, da si novo vodstvo prizadeva za izboljšave. »S pomočjo ljubljanskih kolegov zdaj zagotavljajo vsaj minimalni standard varnosti bolnikov.«

Ti problemi so se zdaj, tako Rižnar, prenesli na primarno raven. »Razmere se slabšajo na drugih področjih, kjer je bilo zaposlovanje zminimalizirano, sistemizacija je bila na minimumu – potrebe po zdravstvenih storitvah pa so vedno večje«.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.