»Ortodonti opozarjamo in prosimo, vendar pri zavarovalnici vedno znova naletimo na gluha ušesa,« poudarja specialistka čeljustne in zobne ortopedije Martina Mikac Cankar, ki kot zobozdravnica dela v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana. Ob tem izpostavlja, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po eni strani z omejevanjem števila programov v javni mreži onemogoča oziroma otežuje dostop do zobozdravstvenih storitev, v konkretnem primeru do ortodontskih storitev. Po drugi strani pa zavarovalnica pacientom, ki dobijo napotnico za tovrstno zdravljenje, krije stroške storitev pri zasebnih izvajalcih v tujini in jih na tak način pravzaprav spodbuja k iskanju storitev čez mejo, čeprav bi te morale biti na voljo pri nas.
Ker pri nas na tej ravni zobozdravstvenega varstva do edinih premikov, ki jih je moč zaznati, prihaja le v smislu daljšanja že sicer nedopustno dolgih čakalnih dob, stomatologi opozarjajo, da bi bilo – ne le kar se tiče pravočasnosti, ampak tudi kakovosti in varnosti storitev ter celovitosti obravnave – bistveno bolj smiselno omogočenje dodatnih ortodontskih programov. Teh pa ni, kljub temu, da bi z denarjem za povračilo tovrstnih stroškov, nastalih v tujini, lahko v Sloveniji omogočili delovanje petih ortodontskih in dveh ondodontskih programov.
Z denarjem, namenjenim povračilu stroškov za ortodontsko zdravljenje v tujini, bi v Sloveniji lahko omogočili delovanje petih ortodontskih in dveh ondodontskih programov.
Novi ortodontski programi le, če gre za nadomestitev ortodonta po upokojitvi
»Naši apeli, s katerimi opozarjamo, da je slovenskih zobozdravnikov dovolj in da je v praksi dostopnost otežena zaradi omejenega števila programov, v glavnem ostajajo neuslišani. Novi ortodontski programi so razpisani le takrat, ko je treba nadomestiti ortodonta, ki se je upokojil,« poudarja zobozdravnica.
Posledično dogajanje pa je vendarle pestro. Množijo se oglasi, ki vabijo k ortodontskim storitvam čez mejo; v njih je izpostavljena hitra dostopnost do prvega pregleda, načrta in namestitve ortodontskega aparata. V tej fazi se storitev praviloma odvija brez kratkih stikov, zaplete se kasneje, če, na primer, otroka žice aparata režejo v lice ali če odpade kateri od nosilcev aparata. Kolikokrat v treh letih, kolikor naj bi v povprečju trajalo ortodontsko zdravljenje, se je v takih primerih treba odpraviti čez mejo – in ne k le nekaj kilometrov oddaljenemu ortodontu, ki bi moral biti na voljo v Sloveniji, navsezadnje tudi zaradi rednih kontrol, ki so nujne?
Zakaj apeli zobozdravnikov, ki opozarjajo, da jih je dovolj in da je v praksi dostopnost otežena zaradi omejenega števila programov, ostajajo neuslišani?
Čezmejne (zobo)zdravstvene storitve in strokovno-pravne dileme
V sklopu članka izpostavljamo strokovni pa tudi pravni vidik, ki sta znana že dolgo, vendar še vedno nista pripomogla k izboljšavam sistemskih okvirov. Nasprotno, ZZZS zavrača očitke. Zavod je lani na podlagi napotnice odobril nekaj manj kot 3000 vlog za obravnavo v tujini – najpogosteje na področju zobozdravstva pa tudi nevrologije, srčno-žilne kirurgije in oftalmologije.
Zobozdravnica Martina Mikac Cankar, specialistka čeljustne in zobne ortopedije, ZD Ljubljana:
»Zavarovalnica novih ortodontskih programov, ki bi reševali stiske čakajočih pacientov, noče razpisati – omogoča pa zdravljenje v tujini«
»Prav vsi pacienti, ki čakajo na prvi specialistični ortodontski pregled, so v stiski. Če se odločijo, da bodo čakali na pregled v Sloveniji, namreč čakalna doba znaša pet let ali več; to pomeni, da je skrajna starost, pri kateri naj zobozdravnik napiše napotnico, deset let. Posledično se vse več pacientov odloča za zdravljenje v tujini. Tudi ti pacienti so v stiski, kajti ortodontsko zdravljenje traja tri leta ali več – in v tem času je treba obiskovati ortodonta, ki ni blizu. Med ortodontskim zdravljenjem prihaja do številnih zapletov – žice pri nesnemljivih ortodontskih aparatih pikajo, režejo v lica, odpade tudi kateri od nosilcev ... In zaradi tega je treba opraviti dolgo pot do ortodonta v tujini,« pojasnjuje stanje na področju ortodontije specialistka čeljustne in zobne ortopedije Martina Mikac Cankar.
Ti pacienti kasneje nemalokrat poiščejo pomoč doma, pri svojem zobozdravniku, »mi pa teh storitev zavarovalnici ne moremo obračunati, ker za to nimamo pooblastila, ki bi ga sicer dobili z napotnico. Tako to opravimo bodisi samoplačniško bodisi (vedno pogosteje) pro bono,« poudarja zobozdravnica in pojasnjuje diapazon težav, ki vznikajo, kadar se ortodontsko zdravljenje odvija v tujini: »Pri teh pacientih se težave ne pojavljajo le zaradi občasnih bolečin ali težav z aparatom, ampak tudi pri zdravljenju, plačevanju tega zdravljenja in njegovem nadaljevanju. V naših ambulantah pogosto iščejo drugo mnenje, ker bi se radi prepričali, ali zdravljenje poteka pravilno, ali je v skladu s tistim, kar je zagotovljeno in posledično tudi pričakovano. Ni namreč problem, kako in kdaj v tujini dobiti ortodontski aparat – problem je nadaljevanje in zaključevanje zdravljenja.«
V Sloveniji strokovnjakov na področju ortodontije ne primanjkuje, nasprotno, »trenutno imamo 12 ortodontskih specializantov, kar pomeni, da se nam tudi za podmladek ni treba bati. Problem je, ker nimamo dovolj programov. Zavarovalnica kljub našim pobudam v zadnjih petih letih ni razpisala več kot štiri nove programa – prosili smo jo za vsaj deset dodatnih programov, vendar razpisujejo zgolj programe za nadomeščanje ortodontov, ki se upokojijo. Novih ortodontskih programov, ki bi reševali stiske čakajočih pacientov, pa nočejo razpisati.«
Martini Mikac Cankar se zdi nerazumljivo, da zavarovalnica, namesto da bi zagotovila možnost pravočasnega zdravljenja v Sloveniji, omogoča ali celo spodbuja zdravljenje v tujini. »Na ta način se v tujino, kjer je treba plačati tudi davke, prelivajo v Sloveniji solidarno zbrana finančna sredstva za ortodontsko zdravljenje. In to je res narobe svet. Lani se je tega denarja nabralo že za pet ortodontskih programov, pomoč v tujini je (po)iskalo 755 pacientov, kar je bilo bistveno več kot leto prej, ko se je v tujino prelitih sredstev nabralo za 2,74 programa.«
Kako rešiti ta problem? »Ortodonti opozarjamo in prosimo, vendar pri zavarovalnici vedno znova naletimo na gluha ušesa. In to kljub temu, da bi bili stroški zdravljenja do petkrat nižji, če bi ZZZS slovenskim pacientom isto zdravljenje omogočil pri, na primer, slovenskih zasebnih zobozdravnikih,« neodzivanja ZZZS ne more razumeti Marina Mikac Cankar.
»Ortodonti opozarjamo in prosimo, vendar pri zavarovalnici vedno znova naletimo na gluha ušesa. In to kljub temu, da bi bili stroški zdravljenja do petkrat nižji, če bi ZZZS slovenskim pacientom isto zdravljenje omogočil pri, na primer, slovenskih zasebnih zobozdravnikih.«
Pacienti ne občutijo pozitivnih učinkov ugrizov brezzobega tigra
Po drugi strani pa normativni okviri, ki temeljijo na zastarelih modelih plačevanja, tudi na račun nevzdržno dolgih čakalnih dob spodbujajo vse intenzivnejše oglaševanje čezmejnega zobozdravstvenega turizma z obljubljanjem visokokakovostnih storitev, ko naj bi pacientu med enim samim obiskom v splošni anesteziji naredili vse – neboleče, učinkovito in varno.
Slovenski zobozdravniki opozarjajo, da se v tovrstno ponudbo vse pogosteje vključujejo agencije, ki čakajočim pacientom obljubljajo tako rekoč takojšnjo in brezplačno zobozdravstveno oskrbo prek meje – številne izkušnje pa kažejo, da je njihovo oglaševanje zavajajoče in škodljivo.
Tako se, denimo, dogaja, da morajo pacienti za obljubljano »brezplačno« storitev doplačati, kajti ZZZS jim iz različnih razlogov stroška ne povrne v celoti – agencije pa odgovornosti za tovrstne odklone ne prevzemajo. Zdravniška zbornica takšne primere redno prijavlja, zdravstveni in tržni inšpektorat pa zagotavljata, da po vsaki prijavi zavajajoče oglase obravnavajo še precizneje.
Vendar pacienti – na področju ortodontije predvsem otroci in njihovi starši – ne občutijo učinkov takšnih ugrizov brezzobega tigra.
Odvetnica Simona Marko:
»Politična oblast in zakonodajna veja oblasti morata prisluhniti potrebam pacientov, ki so jim grobo kršene ustavne in zakonodajne pravice do pravočasnega zdravljenja!«
Pri nas so čakajočim na (zobo)zdravstvene storitve kršene ustavne in zakonodajne pravice do pravočasnega zdravljenja. Zato se, kot meni odvetnica Simona Marko, zdi povsem nedopustno, da plačnik omejuje število zobozdravstvenih oziroma ortodontskih programov v javno-zdravstveni mreži, saj tako prispeva k ustvarjanju čakalnih vrst.
»Pacient, ki je v stiski, bo iskal in našel rešitve za dostop do čimprejšnje zdravstvene storitve. In pacienti so se, ko so čakalne dobe postale nerazumno dolge, marsikdaj odločili za storitev pri zasebniku, izven javne zdravstvene mreže – v primerih, ko je šlo za povsem nedopustno dolgo čakalno dobo in so bili izpolnjeni vsi pogoji za uveljavljanje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jim pripada na podlagi vsakomesečnega plačevanja solidarnostnih premij, vendar kljub temu do storitve niso mogli priti. Odločili so se torej za samoplačniško storitev, jo opravili v kratkem času – in na ta način zdravstveni blagajni pomagali pri varčevanju na račun neizkoriščenega nadomestila za bolniški stalež, kajti do zdravstvene oskrbe so prišli bistveno prej in so se tudi hitreje lahko vrnili na delo. Toda kljub temu so morali skozi dolgo sodno bitko, v kateri so uveljavljali zahtevek za povračilo stroška zdravljenja – vsi brez uspeha. Na vseh sodnih instancah so bili neuspešni pri uveljavljanju svojih pravic. Stališče sodišča je bilo, da v skladu z našo zakonodajo pacient, ki se odloči, da samovoljno in zavestno vstopi na področje zasebnega zdravstva in izstopi iz javne mreže, postane samoplačnik,« Simona Marko s prav(d)nega vidika opisuje nemalokrat sizifovsko pot slovenskega pacienta, čakajočega na zdravstveno obravnavo.
Po njenem prepričanju je rešitev tovrstnih tveganj »izključno v spremembi zakonodaje. Ti poskusi so bili izvedeni že večkrat. Zadnji predlog bi pacientom omogočal, da se jim z vključitvijo vseh razpoložljivih zdravstvenih kadrov zagotovi pravica dostopa do zdravstvene storitve tudi pri zasebnikih – takrat, ko bi na zdravstveno storitev, ki jo potrebujejo, morali čakati nedopustno dolgo. Vendar tudi ta zakonodajna sprememba ni dobila podpore. Posledično je, seveda, mogoče pričakovati, da bodo pacienti v stiski zaradi nedostopnosti do zdravstvenih storitev posegali tudi po bolj tveganih praksah, o čemer priča tudi dogajanje na področju ortodontije.«
Ob tem Simona Marko izpostavi pogoste primere nekorektnih, zavajajočih oglaševanj, ki na tem področju dobivajo domicil tudi v slovenskem prostoru. »Po pregledu oglaševanja na spletnih straneh večjega števila agencij, ki so se specializirale za napotitev pacientov na zdravljenje čez mejo, je mogoče prepoznati elemente zavajajočega oglaševanja. Ne samo, da ponujajo takojšnji dostop do zdravstvene storitve – skrb vzbujajoče je predvsem to, da obljubljajo takojšnjo ozdravitev in možnost povračila stroška zdravljenja. Vendar v praksi ni vedno tako.«
Kot primer izpostavi operacijo sive mrene z menjavo leče. »V začetku tega leta je bilo pri ZZZS odprtih več deset primerov – zaradi zavrnitve zahtevka za vračilo stroškov zdravljenja. Razlog: pacienti so na podlagi informacije, da jim bodo stroške zdravljenje povrnili, odšli na zdravljenje v tujino, toda naše zdravstveno zavarovanje krije operacijo sive mrene z menjavo enožariščne leče – opravljena pa je bila menjava večžariščne leče. Ker je šlo za drugačen postopek zdravljenja, zdravstvena zavarovalnica te storitve ne priznava kot storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da vse te paciente čaka dolga sodna pot, na koncu te poti pa izid, ki je vprašljiv.«
Simona Marko opozarja, da se po eni strani torej soočamo s problematiko zavajajočih informacij, ki se pojavljajo v oglasih (hitra storitev, ozdravitev, vračilo stroška zdravljenja) – nihče pa ne izpostavi možnih zapletov (tako imenovane zavajajoče opustitve).
»Noben oglas – ne čezmejni oglasi ne oglasi agencij v Sloveniji – ne ponuja razlage o tem, kakšne so posledice, kadar pride do zapleta ali kadar pride do strokovne napake. Opozoriti moram, da zapleta ne moremo enačiti s strokovno napako; zaplet je nekaj, kar je pričakovano, kar je predvidljivo, je nekaj, česar ni mogoče preprečiti in je posledica izvedbe strokovne storitve, ki je po strokovni plati lahko popolnoma neoporečna; v takih primerih pacient pri izvajalcu ne more uveljavljati strokovne napake in reklamacije storitve. Edina pot, ki mu ostane na voljo, je samoplačniška storitev; bodisi pri izvajalcu, ki je prvotno opravil to storitev, kar za pacienta pomeni ponovno pot čez mejo, dodatne potne stroške in morda tudi nastanitvene stroške – alternativa temu pa je, da to opravi pri nas kot samoplačniško storitev ali pa celo kot pro bono storitev, kadar je zobozdravnik pacientu pripravljen pomagati tudi na tak način.«
Sistemske rešitve, ki bodo v prihodnje pacientom olajšale dostop do zdravstveno-varstvenih storitev, so nujne, izvedljive pa so, tako odvetnica Simona Marko, le s spremembo zakonodaje. »Zato res upamo, da bosta politična oblast in zakonodajna veja oblasti prisluhnili potrebam pacientov in se odločili za zagotovitev temeljne pravice – dostopa do zdravstvenega varstva.«
Sistemske rešitve, ki bodo v prihodnje pacientom olajšale dostop do zdravstveno-varstvenih storitev, so nujne. Zato res upamo, da bosta politična oblast in zakonodajna veja oblasti prisluhnili potrebam pacientov in se odločili za zagotovitev temeljne pravice – dostopa do zdravstvenega varstva.
»Pacientu je treba omogočiti prosto izbiro zdravnika in zobozdravnika«
Simona Marko ob aktualni problematiki spomni, da je pravica do čezmejnega zdravljenja povezana z implementacijo evropske direktive v naš pravni red. »Ta direktiva izhaja iz predpostavke prostega pretoka blaga in storitev na območju članic EU in velja za vse članice – dopušča pa, da vsaka država sama ureja svojo zakonodajo. Toda naša država ni posebej poskrbela za ureditev tega področja v sklopu naše zakonodaje.«
Zato se je zdel smiseln predlog, da se to področje v dobro bolnikov uredi s spremembo 80. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jasno določa, da ima pacient pravico do proste izbire zdravnika. »Toda s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih sprejema ZZZS, so to pravico omejili na zdravnike in zobozdravnike, ki delujejo v okviru javne zdravstvene mreže. In to je ključni zakonodajni problem. Omenjeni člen potrebuje prenovitev – omogočiti je treba prosto izbiro zdravnika in zobozdravnika. Pod kakšnimi pogoji in v kakšnih okvirih, pa je, seveda, stvar razprave v širši strokovni javnosti,« meni odvetnica.
Nenavadni metri za urejanje sistema
Vsi vemo, da je pri nas za zobozdravstvene storitve, če jih opravi stomatolog, ki ne dela v sklopu javnega zdravstva, treba plačati iz žepa, ne glede na plačano zdravstveno zavarovanje in ne glede na nedopustno dolge čakalne dobe – v konkretnem primeru na tudi več kot pet let trajajoče čakanje na začetek ortodontske obravnave.
Težko je razumeti (pre)usmerjanje slovenskih pacientov oziroma zavarovancev k tujim zasebnim zobozdravnikom, kajti v tem primeru slovenska zdravstvena blagajna, vsaj praviloma, slovenskemu zavarovancu oziroma pacientu povrne v tujini nastale stroške zdravljenja.
Kako razumeti takšen pristop? Se v njem skriva formula za zagotavljanje celovite, varne in kakovostne obravnave, ki zahteva tudi vmesne manevre ter s tem preprečevanje neželenih zapletov in saniranje morebitnih napak? Prej bi bilo mogoče sklepati, da gre za zelo nenavadne metre za odmerjanje dostopnosti do storitev, pri čemer, vsaj za določene odločitve, človek preprosto ne najde razumske razlage. Posledice pa so vidne. Le na čakalne vrste se je treba ozreti.
Se v takem pristopu, ki se pri nas odvija že leta, res skriva formula za zagotavljanje celovite, varne in kakovostne obravnave, ki zahteva tudi vmesne manevre ter s tem preprečevanje neželenih zapletov in saniranje morebitnih napak? Prej bi bilo mogoče sklepati, da gre za zelo nenavadne metre za odmerjanje dostopnosti do storitev, pri čemer, vsaj za določene odločitve, človek preprosto ne najde razumske razlage. Posledice pa so vidne. Le na čakalne vrste se je treba ozreti.
Portreta in video posnetki: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
