Že dolgo je znano in dokazano, da okužba s SARS-CoV-2 ne prizadene le pljuč obolelega, ampak posredno ali neposredno pripomore tudi k slabšemu delovanju ledvic, srca, živčevja; okužba z novim koronavirusom lahko poškoduje možgane, stene žilja, osrčnik in srčne mišice, spodbuja nastajanje krvnih strdkov ... In vsaka ponovljena okužba, ki nikakor ni zgolj malo resnejši prehlad ali blaga gripa, na organih obolelega pušča še opaznejši pečat. Že kmalu po izbruhu pandemije so študije pokazale – ena od teh je ameriška raziskava, v kateri so spremljali več kot 500 bolnikov, ki so jih zaradi težke oblike prebolevanja bolezni COVID-19 morali hospitalizirati v bolnišnicah v Chicagu –, da je kar 42 odstotkov obolelih že takoj, ko so zboleli, imelo simptome in znake možganske prizadetosti, ko pa je bolezen napredovala, je delež COVID bolnikov z motnjami živčevja znašal več kot 82 odstotkov.

Znano je, kolikšen je bil davek pandemije in ukrepov za njeno obvladovanje oziroma zmanjševanje števila okužb med prebivalstvom pri nas in kakšen na globalni ravni; a ti podatki predstavljajo le približni okvir, katerega podoba se bo počasi zjasnila šele v prihodnjih letih. 

Nedopustne razsežnosti pandemije

Sprva izjemno težko pričakovano cepivo za zaščito pred okužbo z novim koronavirusom – to je potem, ko so bila cepiva na voljo, postalo ena izmed najmnožičneje zavračanih možnosti za presekanje koronavirusnega gordijskega vozla – je po vseh strokovnih uzusih in zagotovilih še vedno najučinkovitejša zaščita pred težkimi zapleti bolezni COVID in je že v preteklosti imelo bistveno manj neželenih učinkov kot bolezen, ki je z nastalimi zapleti za marsikoga postala usodna. Po drugi strani pa se je doslej samo pri nas na ministrstvu za zdravje nabralo več kot tisoč zahtevkov za škodo, nastalo po cepljenju – kot ocenjuje resorni minister Danijel Bešič Loredan, je med njimi nekaj deset takih, ki so upravičeni in ki bodo morali dobiti ustrezni epilog.

Tisti, za katere je bila bolezen usodna, ne morejo zahtevati pravice – se pa moramo vsi skupaj zavedati, da je bil davek, zabeležen v umrljivosti zaradi bolezni COVID-19, pri nas nedopustno velik. 

Veliko je stvari, povezanih s pandemijo, ki so bile ali so še vedno nedopustne. A zdaj je treba gledati naprej in resnično upati, da bo tudi nevarnost omenjene okužbe postala primerljiva s številnimi drugimi virusnimi obolenji, ki jih jesensko-zimski čas pahne na površje, sleherni posameznik pa se po svoji vesti in znanju odloči, kako se bo pred njimi čim učinkoviteje ubranil. Toda slovenska družba je v aktualnih razmerah postala primer družbe, ki v komajda omembe vrednem deležu upošteva priporočene zaščitne ukrepe, s katerimi naj bi vsi skupaj poskrbeli za čim manjše širjenje okužb in posledično čim učinkoviteje zaščitili bolnike z oslabljenim imunskim sistemom, tiste, ki čakajo na težko operacijo ali tiste, ki okrevajo po takšnem posegu, starejše, ki znajo s hvaležnostjo in predanostjo uživati v življenju, pa tudi mlajše, pri katerih so odkrili resno neozdravljivo, a dobro obvladljivo obolenje, če otrok ni izpostavljen težkim virusnim okužbam, ki njegovo stanje poslabšajo ...

Dvoličnost odzivanja v družbi

Tudi otroci z resnimi imunskimi obolenji in imunskimi pomanjkljivostmi se bodo v prihodnjih dneh, skupaj z vrstniki, vrnili v šolske klopi, postavljeni pred nove izzive v njihovem mladem življenju, ki niso vedno preprosti. Eden takih je zagotovo tudi priporočeno nošenje maske, s čimer se ranljiva oseba zaščiti pred okužbo, ki lahko ogrozi tudi njeno življenje, ne »le« zdravje. 

Kakšen bi bil odgovor na vprašanje, koliko otrok z oslabljenim imunskim sistemom bo v razredih uporabljalo zaščitno masko in se s tem izpostavilo posmehu sošolcev? Jasno je, da bo takih otrok le malo, kajti v njihovih očeh vrstniško zasmehovanje ni nič manj ogrožujoče od možnosti, da se okužijo in zbolijo. Oboje boli. In oboje lahko povzroči nepopravljive posledice, čeprav te nemalokrat ostanejo očem nevidne. Vrstniško posmehovanje kot odraz odzivanja na priporočene zaščitne ukrepe zoper še vedno nevarne okužbe z novim koronavirusom pa ni nič drugega kot odsev obnašanja odraslih, najsi bodo to starši, sorodniki ali znanci, tistih, ki so tako »pogumni« in »vsevedni«, da se upajo zoperstaviti vsem in vsakomur.

Izgubljena formula za kakovostno in spoštljivo sobivanje

Opisani primer je zgolj odslikava tega, kakšna je postala sodobna družba v malem, ki po eni strani sicer še vedno poka od srčnosti, po drugi pa ječi zaradi bremen, ki jih ni (več) sposobna prenašati. In vrednote padajo, skupaj z maskami, takimi in drugačnimi ...

Če želimo priti do prave formule za kakovostno in spoštljivo sobivanje, se bo tak odnos moral korenito spremeniti, da bodo vrednote znova postale osnovna prvina, na podlagi katerih bi družba morala razvoj začrtati na novo. V nasprotnem primeru se bo namreč slovenska družba pogrezala vse globlje v močvirje, ki danes – kar potrjujejo številni konkretni primeri, ki smo jim priča v zadnjih letih – prodira vse globlje v etos slovenstva. 

Brezplačni testi za samotestiranje osnovnošolcev, dijakov in študentov – in uvodni zapleti

Medlost pri pričakovanju in udejanjanju malenkosti, s katerimi lahko marsikomu omogočimo bistveno kakovostnejše življenje, brez dodatnih skrbi in strahu, je odraz vse prej kot posrečene aktualne formule za preprečevanje širjenja SARS-CoV-2 okužb. Formule, po kateri je vlada, denimo, konec minulega tedna sklenila, da morajo biti že od tega ponedeljka (29. avgust) v lekarnah na voljo brezplačni testi za samotestiranje za učence, dijake in tudi za študente, čeprav se slednjim študijsko leto začne šele čez dober mesec dni – odlok, ki to določa, pa je bil v uradnem listu objavljen v soboto (27. avgust).

»Lekarne, ki so se na izdajo testov pripravljale zgolj na podlagi neuradnih informacij in objav v medijih, medtem ko je bil odlok objavljen šele v soboto popoldne, so imele na voljo izredno kratek čas za prilagoditev preskrbe s HAG testi,« opozarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) Darja Potočnik Benčič. V upanju, da se bodo kljub vsemu izognili težavam in motnjam pri preskrbi, pa predsednica LZS ponovno opozarja, da lekarne ustrezno zalogo lahko zagotovijo ob pravem času samo na podlagi pravočasno izdanih predpisov. Enako velja tudi za izpolnitev tehničnih pogojev za izdajo HAG testov in za zagotovitev kadra, »saj pričakujemo povečan obisk lekarn, v katerih se že sicer soočamo z veliko kadrovsko stisko in preobremenjenostjo zaposlenih«.

Ob tem pa na resornem ministrstvu, nasprotno, zagotavljajo, da se vsi ukrepi načrtujejo in udejanjajo v skladu s strokovnimi usmeritvami. Ob pojasnilih, da se bo 29. avgusta začelo izdajanje testov za samotestiranje osnovnošolcev in dijakov, za kar bodo finančna sredstva zagotovljena iz proračuna, je državni sekretar Tadej Ostrc na novinarski konferenci v torek, 23. avgusta, poudaril: »Na zvezi smo tudi z lekarniško zbornico, testi bodo na voljo.« 

Testi bodo na voljo, kljub pomanjkanju usklajevanj s stroko; testiranje bo prostovoljno, učenci in dijaki bodo test lahko opravili doma – če ali ko bodo zaznali simptome, ki bi nakazovali možnost okužbe z novim koronavirusom.

Kako slišano in razumljeno je sklicevanje na odgovornost slehernega posameznika

Ob tem pa tako na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kot na resornem ministrstvu trkajo na vest slehernika glede odgovornega ravnanja v smislu zaščite najranljivejših posameznikov in skupin, saj bo slovenska družba le tako lahko ostala v fazi, ki pri obvladovanju COVID-19 okužbe in zbolevanj ne bo narekovala drugačnih zaščitnih ukrepov od zdaj priporočenih.

Za čim bolj nemoteno delovanje zdravstva, v katerem je vsakršno podaljševanje čakalnih vrst povsem nedopustno, pa naj bi poskrbeli z zakonom o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic epidemije COVID na področju zdravstva, ki ga bo državni zbor obravnaval po nujnem postopku. Zainteresirana javnost bo mnenja in predloge lahko posredovala v roku dveh tednov, prva polovica tega roka se že izteka. 

Kot pojasnjuje mag. Mateja Radej Bizjak, vodja službe za sistemsko zakonodajo na ministrstvu za zdravje, naj bi vlada v roku dveh tednov obravnavala predlog zakona, ki bo po nujnem postopku sprejet predvidoma do konca septembra. Ukrepi, ki bodo uzakonjeni s sprejetjem tega dokumenta, naj bi praviloma veljali do konca prihodnjega leta, če bo treba, pa bo obstajala možnost za podaljšanje do konca leta 2024. Če kateri od ukrepov – pa naj gre za pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni oziroma poškodbe, odgovornost za škodo, nastalo zaradi cepljenja, podaljšano obravnavo, financiranje zdravljenja s kisikom ali za zagotovitev ambulant za neopredeljene paciente oziroma paciente, ki so ostali brez osebnega zdravnika, za dodatne specializacije iz klinične psihologije, za dodatek za specializacije iz družinske medicine, za zbiranje podatkov o hospitaliziranih pacientih ... – ne bodo več nujni, pa naj bi jih predčasno prenehali izvajati.

»Pripravljeni moramo biti tudi na najbolj črn scenarij«

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ob tem poudarja, da je cilj celotne palete začrtanih ukrepov čim bolj nemoteno delovanje zdravstva za vse bolnike, ne glede na to, zaradi katere bolezni in kakšnega zdravstvenega stanja ti potrebujejo strokovno pomoč. 

»Navodilo bo jasno: 20 odstotkov efektivnih posteljnih zmogljivosti morajo zdravstveni zavodi pripraviti za COVID bolnike. Kar se tiče števila postelj za bolnike, ki potrebujejo intenzivno nego, pa bo o tem odločila strokovna skupina, ki jo vodi prof. dr. Matjaž Jereb. Meje bodo postavljene zelo visoko, kajti sistem želimo stabilizirati,« pravi Bešič Loredan.

Trenutno smo torej v fazi ena, v kateri je po ministrovih besedah naloga resorja, ki ga vodi, spremljanje razmer, umirjanje ljudi in jasno sporočilo, da obveznega cepljenja za zaščito pred okužbami SARS-CoV-2 pri nas ne bo. 

Ob tem upa, da bo prevladala zdrava pamet in da bo posledično obveljala novela zakona o nalezljivih boleznih, saj ta predstavlja osnovo za udejanjanje druge faze, »do katere pa, upamo, to jesen in zimo ne bo prišlo. Skratka, zaščitili bomo najranljivejše skupine, o vsem sproti obveščali javnost in noben ukrep ne bo sprejet tako, kot se je to dogajalo v času prejšnje vlade. Kar se tiče bolezni COVID, so navodila jasna. K sreči sta obe podvrsti virusa takšni, da smo aktualnim razmeram lahko kos na blag način, z odprto družbo. Moramo pa biti pripravljeni tudi na najbolj črn scenarij, če se virus po kakšnem nepričakovanem naključju spremeni in mutira – v takem primeru bi se vrnili na izhodišče iz leta 2020.«

Simbolične fotografije: iStock; portret Darje Potočnik Benčič: STA; video posnetki: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.