Razlog za stavko, ki bo danes okrnila delovanje zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanov po Sloveniji, so neuspešna pogajanja z vlado, ki tudi včeraj niso privedla do zamrznitve ali odpovedi stavke. Sindikati vladi očitajo nespoštovanje že sklenjenih dogovorov, porušena razmerja pri vrednotenju delovnih mest ter neenako obravnavo zaposlenih v omenjenih dejavnostih. Čeprav tudi zdravniki niso zadovoljni s takšnim reševanjem nakopičenih težav slovenskega zdravstva, ki izključuje njihov angažma – kljub temu, da na probleme opozarjajo že leta in desetletja –, se za stavko niso odločili; se je pa glavni odbor sindikata (zobo)zdravnikov Fides preimenoval v glavni stavkovni odbor, ki je na včerajšnji seji odločal o nadaljnjih korakih v duelu z vlado in sporočil, da se zdravniki in zobozdravniki v takšnem javnem zdravstvu, kakršnega imamo v Sloveniji – z nedopustnimi čakalnimi vrstami, z nezadovoljnimi bolniki in zdravniki ter z že več kot 120.000 državljani, ki nimajo osebnega zdravnika –, preprosto ne vidijo več. 

Danes bodo torej kljub protestni prekinitvi delovanja lekarn, v katerih bo zagotovljen »minimum delovnega procesa«, oboleli do zdravil, ki jih nujno potrebujejo, vendarle lahko prišli. Podobno naj bi bilo z dostopnostjo do zdravstvenih storitev, pri čemer je vodstvo UKC Ljubljana opozorilo, da po dveh letih pandemije COVID-19 z zdravstvenimi obravnavami ni mogoče odlašati, ne brez škode za bolnika – zato napovedanih pregledov, obravnav in posegov ne nameravajo odpovedovati. In tega tudi v povezavi z napovedano stavko niso naredili. »Pravico zaposlenih do stavke spoštujemo, hkrati pa upamo, da bolniki, ki jih prosimo za potrpežljivost in se jim zahvaljujemo za razumevanje, stavke ne bodo preveč občutili.«

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pravijo, da podpirajo stavkovne zahteve reprezentativnih sindikatov dejavnosti zdravstva in socialnega varstva za sprejem standardov in normativov, za boljše vrednotenje delovnih mest in za odpravo plačnih nesorazmerij v zdravstvu in socialnem varstvu.

Stavka, napovedana pred dobrima dvema tednoma, se bo sicer začela danes ob sedmi uri zjutraj, končala se bo predvidoma ob 22. uri. Stavkovni odbori sindikatov zagotavljajo, da bo med stavko zagotovljen minimum delovnega procesa, pri čemer »se zavedamo zahtevnosti razmer v zdravstvu in socialnem varstvu, zlasti v času trenutne epidemiološke situacije, saj naši člani dnevno delajo v teh razmerah – in pričakovali bi, da se tega zaveda tudi vlada.«

Če ne bo prišlo do uresničitve stavkovnih zahtev, bodo sindikati zdravstva in socialnega varstva odločali o nadaljevanju in morebitnem zaostrovanju stavke.

Na vse večji razkorak med napovedmi, obljubami in dejanji odločevalcev pa opozarjajo tudi zdravniki, kajti država po njihovem prepričanju ne zmore najti odgovora na vprašanje, kako v javnem sistemu zadržati zdravnike v tistih specialnostih, ki so za državo izjemnega pomena, pa naj bo to družinska medicina, urgenca ali intenzivne terapije ... 

Zdravniška zbornica Slovenije pričakuje, »da bodo odločevalci namesto ponavljajočih se napovedi o nujnosti ukrepov znotraj ustavnih in zakonodajnih omejitev poiskali obljubljene rešitve. Dosedanje delno reševanje ruši medsebojna razmerja in zaupanje tako v zdravstvenih timih kot v javnem zdravstvu – in je namesto rešitev povzročilo dodatne težave.« Zato zdravniki od ministrstva za zdravje, ki je po njihovi presoji v zadnjih mesecih zgolj poglobilo nezaupanje v zdravstvo in v nosilce zdravstvene dejavnosti, pričakujejo takojšnjo spremembo takšnega pristopa.

Zdravniki v stavki, ki je tudi niso napovedovali, ne bodo sodelovali, vendar je glavni stavkovni odbor sindikata Fides na včerajšnji seji prisluhnil stiskam stanovskih kolegov: "Po analizi dogajanja v zadnjih tednih, ko so sindikalni voditelji z zahtevo po ustavni presoji 48. člena desetega protikoronskega zakona izničili poskus vlade za vsaj začasno saniranje nagrajevanja zdravnikov in zobozdravnikov, ugotavljamo, da v javnem zdravstvu pod takimi pogoji za zdravnike in zobozdravnike ni več prihodnosti.«

Ustavno sodišče je namreč po prijavi ostalih sindikatov začasno zadržalo načrtovani dvig plač zdravnikom, pri čemer pa naj bi zdravnike, kot so med drugim izpostavili Mladi zdravniki Slovenije, »najbolj izigral minister za zdravje, ki je kot odgovorni za učinkovito in dostopno javno zdravstvo tisti, ki bi moral stremeti k vzdržnim in celostnim rešitvam. Toda z ločenimi dogovori z zaposlenimi v zdravstvu, ki so mu tokrat napovedali celo stavko, je povzročil razdor znotraj zdravstvenih delavcev, dodatno ponižal poklic zdravnika in sprožil splošni val nezadovoljstva.«

Tudi sindikati dejavnosti zdravstva in socialnega varstva odgovornost za današnjo stavko v celoti pripisujejo vladi, ki da je »ponovno pokazala mačehovski odnos do zaposlenih v obeh dejavnostih«. Kot dodaja Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva, »vladna stran namreč ni bila pripravljena niti minimalno prisluhniti našemu približevalnemu predlogu, s katerim bi rešili stavkovne zahteve in tako preprečili izvedbo stavke«.

Pacientom pa zaposleni v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva sporočajo, da ne stavkajo le zase, ampak za vse državljane, »ki za povrnitev ali ohranjanje zdravja in dvig kakovosti življenja potrebujejo javni zdravstveni in socialni sistem, kajti v našem primeru ne gre le za pogajanja o dvigih plač. Gre za ohranjanje načela enakosti in za dostojnost vseh poklicev, za ohranjanje kakovosti storitev v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za poziv k zavedanju o soodvisnosti vseh zaposlenih, ki delujemo v obeh dejavnostih. Sprejetje standardov in normativov, za kar se borimo že leta, ne bo zagotovilo le izboljšanja delovnih pogojev, kajti standard storitve posledično določa tudi kakovostnejšo obravnavo pacientov, oskrbovancev, varovalcev ...«.

Na dogajanje, povezano s stavko, se je po včerajšnjih šest ur trajajočih pogovarjanjih in iskanjih kompromisa odzval tudi minister za zdravje Janez Poklukar: »Zavedam se, da je stavka legitimno orodje sindikalne dejavnosti – žal pa mi je, da je prišlo do takšne odločitve, saj razlogov za stavko glede na včerajšnje pogovore ne vidim. Današnja stavka ni ustrezna, stavka je preuranjena.«

Dodal je, da obžaluje, ker ministrstvu v težki epidemiološki situaciji ni uspelo pravočasno pripraviti izhodišč; ta so bila sprejeta 29. januarja in po njegovem prepričanju zagotavljajo dobro podlago za pogajanja. »Zaveza ministrstva za zdravje je reševanje akutnih razmer v zdravstvu – in prav gotovo je to tudi vprašanje plač, kjer je situacija podobna tudi pri mladih zdravnikih in zdravnikih, ki delajo v osnovnem zdravstvu.« 

Tem pomembnim vprašanjem naj bi se posvetili v prihodnjih dneh, tako v luči saniranja akutnih razmer kot ustreznejšega nagrajevanja. »Ker nimamo enotnega plačnega sistema, so nujne korenite spremembe, ki zahtevajo več časa, o tem se bomo pogovarjali z vsemi socialnimi partnerji. Če hočemo izplavati iz urgentnih situacij, ki že dolga leta vplivajo na številna področja v zdravstvu, je treba ustvariti pogoje, na podlagi katerih bodo lahko vsi zdravstveni delavci čim bolj nemoteno opravljali svoje poslanstvo,« meni Poklukar.

Na očitke, češ da kot minister ni kompetenten sogovornik, pa Janez Poklukar v kontekstu dogovora, po katerem naj bi se pogajanja končala do 24. aprila, odgovarja takole: »S sindikatom zdravstva in socialnega varstva sem se, odkar sem minister, torej v nekaj manj kot letu dni, sestal najmanj 13-krat. V tem trenutku dogovora še nismo dosegli, verjamem pa, da ga lahko dosežemo v prihodnjih dneh oziroma tednih. Kar se tiče izraženih pričakovanj glede mojega odstopa, pa lahko rečem: v nekaj, kar je izvedljivo, bo Janez Poklukar vedno pristal – v nekaj, kar ni izvedljivo in spominja na izsiljevanje, pa nikoli.«

Z vidika aktualnega dogajanja pa so povedna tudi opozorila mladih zdravnikov: »Smo v situaciji, ko se zdravstveni sistem sesuva. Minister za zdravje zdravstvo 'rešuje' brez zdravnikov. Javnost in sindikati izvajajo javni linč nad zdravniki. Dvig plač zdravnikov, ki se sploh ni zgodil, je medijsko problematiziran do skrajnih meja. Prevladuje mnenje, da so praktično vsi poklici v javnem sektorju neposredno primerljivi z zdravniškim. Nismo prepričani, kaj točno sledi, ali sploh še želimo vlagati napore v popravljanje sistema, ki v nas vidi največje sovražnike in ne partnerje pri iskanju nujnih rešitev. In še enkrat: osnovne plače zdravnikov se niso spremenile vse od nastanka enotnega plačnega sistema, ki je slab. Verjeli smo v nov zakon, ki bi lahko pomenil nov začetek za vse zdravstvene delavce. In še vedno stojimo za zahtevo celotnega zdravništva po izstopu iz enotnega plačnega sistema.«

Fotografiji: STA; ilustracija: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.