Aktualno dogajanje, povezano z omenjenim cepivom, pri številnih posameznikih, ki so se na cepljenje že prijavili, vzbuja strah, skrb in dileme – tudi zato, ker se ni mogoče prijaviti v čakalno vrsto za zaščito s katerim od drugih cepiv, ne pa s tem, ki lahko povzroči izjemno hude zaplete. V odgovoru na naša vprašanja so na ministrstvu za zdravje že prejšnji teden zapisali, da »v tem trenutku cepiva ni mogoče izbirati,« kajti »cepljenje je mogoče le s cepivom, ki je na voljo«. Državni sekretar in nacionalni koordinator logističnega dela množičnega cepljenja Jelko Kacin pa je danes zatrdil, da izbire tudi v prihodnje ne bo. 

Čeprav Evropska agencija za zdravila (EMA) še ni objavila uradnega mnenja o vzročni povezavi med cepivom podjetja AstraZeneca in pojavom resnih stranskih učinkov (krvni strdki, trombocitopenija, neznačilne tromboze, smrt), pa je italijanski predstavnik EMA, pristojen za področje cepiv, že potrdil povezavo med tem cepivom in pojavnostjo krvnih strdkov ter posledičnih smrti. Ni še jasno, kaj je tisto, kar sproži nepričakovani, lahko tudi usodni sindrom pri mlajših ženskah, ki uporabljajo hormonsko kontracepcijo, vendar bo EMA, ki se je danes ponovno sestala, po zdajšnjih napovedih analizo končala v tem tednu in svoje mnenje tudi uradno predstavila.

Nova različica nacionalne strategije za cepljenje

Slovenija bo ta mesec prejela približno 347.000 odmerkov različnih cepiv. Nova različica nacionalne strategije za cepljenje proti COVID-19 določa uporabo posameznih cepiv v času, ko so količine cepiv omejene. V prihodnjih treh tednih bodo zaščito s cepivom AstraZeneca prejeli le prebivalci, stari 60 let ali več – tisti, ki se želijo cepiti; tako naj bi premostili problem, nastal zaradi izrazitega pomanjkanja cepiv, v tem času pa naj bi bili znani tudi izsledki analiz glede resnih neželenih učinkov.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sklopu spremenjene nacionalne strategije cepljenja proti COVID predlagal, da tako zaradi slabšanja epidemiološkega položaja kot tudi zaradi ustavitve javnega življenja, ki bo predvidoma trajala 11 dni, pri nas v največji možni meri izkoristimo razpoložljiva cepiva za zaščito najranljivejših skupin, ki še niso bile cepljene.

S cepivi mRNA, pri katerih iz RNA naredijo proteine, nakar ostane spomin v celicah – vpliva na genom ni, učinkovitost je nedvoumna, stranski oziroma neželeni učinki pa so blagi, prehodnega značaja –, naj bi v tem času najprej cepili posameznike, stare 65 oziroma 70 let ali več, izrazito ranljive kronične bolnike (ne glede na njihovo starost) ter številne varovance domov za starejše, ki še vedno niso prejeli zaščite s cepivom – kljub temu, da so ponekod po Sloveniji cepivo prejeli že mlajši, tudi taki, ki nimajo niti ene same kronične bolezni.

Narediti konec neetičnim, nepravičnim praksam pri cepljenju

»To, kar se dogaja na področju cepljenja, ne vzbuja zaupanja v ponavljajoče se izjave o skrbi za ranljive skupine,« je v zadnji protestni izjavi na račun zmede pri cepljenju starejših opozorila tudi predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden. 

»Že januarja smo nasprotovali nepravičnemu razdeljevanju cepiva proti COVID-19 in javno zahtevali, naj se neetična praksa cepljenja 'mimo vrste' takoj prekine, upoštevajo pa naj se uradno objavljene sheme cepljenja. Vse drugo je nepravično, neetično, vredno obsojanja. Sledile so spremembe nacionalne strategije cepljenja, zapleti zaradi vladnega nenaročanja cepiva ter zelo slabo usklajevano razdeljevanje cepiva,« poudarja predsednica združenja Srebrna nit in dodaja: »Danes se soočamo s popolnim kaosom in ponovno ocenjujemo, da gre za diskriminacijo starejših in onemoglih ranljivih skupin – in tega nihče ne nadzira.«

V tem primeru očitani »skrajno neprimerni odnos do starejših« pa se ne nanaša le na preslabo preskrbljenost s cepivi in posledično prepočasno zaščito najranljivejših skupin prebivalstva, ampak tudi na poskuse prisilnega cepljenja, na katere so združenje opozorili svojci nekaterih varovancev v domovih.

»Cepljenje je odločitev vsakega posameznika in njegovo voljo je treba spoštovati,« poudarja vodstvo združenja in poziva vlado, naj tudi zaradi vseh omenjenih kratkih stikov pri obvladovanju epidemije izboljša seznanjanja vseh in vsakogar s koristmi zaščite s cepljenjem proti COVID, ki jih je mogoče ovrednotiti tako z vidika celotne družbe kot s stališča posameznika.

Kaj bo pokazal poglobljen inšpekcijski nadzor?

Odstopanja, anomalije in tudi etično nedopustne nepravilnosti, do katerih prihaja pri cepljenju – tudi ali predvsem na račun nedoslednosti pri upoštevanju začrtane strategije, ki ne predvideva preskakovanja vrst in posledičnega privilegiranja določenih skupin prebivalstva –, seveda zahtevajo ukrepanje.

Trenutno poteka poglobljen inšpekcijski nadzor o očitanih praksah pri delovanju nekaterih cepilnih centrov; poročilo o tem bo, tako Kacin, vladi predstavila Eva Kompan, ki je kot vršilka dolžnosti nadomestila nedavno razrešenega glavnega zdravstvenega inšpektorja.

V tretjem valu med hudo bolnimi več mlajših

Sicer pa se v tretjem valu epidemije, sredi katerega smo, opazno znižuje starost bolnikov, ki zaradi zapletov pri prebolevanju COVID-19 potrebujejo (intenzivno) zdravljenje v bolnišnici. Povprečna starost obolelih, ki jih zdravijo v enotah za intenzivno terapijo, je po besedah doc. dr. Tatjane Lejko Zupanc s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC padla na 65 let; najmlajši pacient, ki ga trenutno zdravijo na intenzivi, je star 31 let. 

Po oceni Tatjane Lejko Zupanc je spremembo starostne strukture hospitaliziranih bolnikov, med katerimi je moških dvakrat več kot žensk, narekovalo dvoje: precepljenost starejših od 80 let na eni ter širjenje novih, bistveno kužnejših različic novega koronavirusa na drugi strani. 

Med obolelimi, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je trenutno več posameznikov, pri katerih je delovanje imunskega sistema oslabljeno, med drugim zaradi jemanja imunomodulatornih zdravil – tako so, denimo, zdravili dva bolnika, ki sta morala ta zdravila jemati po transplantaciji; za težjo obliko COVID zbolevajo tudi posamezniki, ki so izrazito predebeli, sladkorni bolniki, bolniki s kronično ledvično boleznijo, ki jih zdravijo z dializo, bolniki s kroničnimi pljučnimi obolenji in posamezniki s povišanim krvnim tlakom.

Kmalu omejevanje ostalih programov?

Prof. dr. Matjaž Jereb pa (vedno znova) opozarja, da so intenzivni oddelki ozko grlo, kjer se zdravstveni sistem lahko zlomi: »To je tisto, kar nas najbolj skrbi – in le upamo lahko, da do tega ne bo prišlo.« Ob tem dodaja, da je bilo danes v UKC kar 29 odstotkov hospitaliziranih COVID bolnikov na intenzivnem oddelku, ter izpostavlja v zadnjem času vse očitnejše: da se »prebivalci srednjih let, ki nimajo resnih, kroničnih bolezni, bolezni COVID ne bojijo in jo podcenjujejo – kar pa nikakor ni dobro«.

Minister za zdravje Janez Poklukar je danes obiskal ljubljanski UKC, ki ga je donedavnega vodil in v katerem je trenutno zaradi COVID hospitaliziranih 107 bolnikov na navadnih bolnišničnih oddelkih, v enotah intenzivne terapije pa 43 (oziroma po vsej Sloveniji 133). Ker se je Slovenija že znašla sredi tretjega vala epidemije koronavirusa SARS-CoV-2, potrebe po intenzivnih posteljah pa naraščajo bistveno hitreje kot v prvem in drugem valu, je beseda med vodstvenimi predstavniki UKC in zdravstvenim ministrom tekla predvsem o tem, kako v prihodnjih tednih zagotoviti dovolj zmogljivosti za obolele. »Če bo treba, bomo šli tudi v omejevanje ostalih programov,« še napoveduje Poklukar.

Kot vemo, bo to dalo ponovni zagon začaranemu krogu, v katerem številni bolniki, ki bi prav tako morali pravočasno priti do diagnoze, kontrolnih preiskav in zdravljenja, (p)ostajajo ujetniki epidemije, kar dolgoročno ne more prinesti nič dobrega. Zato lahko le upamo, da v prihodnjih dneh in tednih lahko upravičeno pričakujemo normalizacijo življenja, h kateri lahko prispevamo vsi. Odgovorni pa naj prevzamejo odgovornost in brez kratkih stikov ter političnih preigravanj izpeljejo postopke, nujne za ustavitev širjenja epidemije – po zgledu držav, ki so (tudi) na tem področju med uspešnejšimi. 

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.