V času epidemije so se v Sloveniji pojavile številne nove stiske, težke razmere pa so istočasno postale priročni miljé za anomalije in nepravilnosti, ki ne le vzbujajo, ampak tudi spodbujajo dvom – in posledično vodijo v razumni odpor prebivalstva, ki mu je težko gledati, kaj se dogaja s statusom Slovenije, doma in na mednarodni ravni. Vseh težav in problemov, ki jih politika ni le reševala, ampak jih je tudi povzročala in spodbujala, ne bo mogoče pomesti pod prag. Nasprotno, stresna situacija, ki sleherniku že leto dni narekuje dodobra spremenjen način življenja, te anomalije izdatno razgalja; lahko le upamo in verjamemo, da bodo čim hitreje dobile epilog, ki jim pritiče. Pred tem pa je treba onemogočiti ponovni kaskadni izbruh koronavirusnih okužb, ki bi po besedah ministra za zdravje Janez Poklukarja – če Slovenija ne bi ustrezno ukrepala takoj – v prihodnjih mesecih zahtevale enormni davek, ovrednoten v približno 500 ugaslih življenjih.

Kot opozarja prvi epidemiolog v državi Mario Fafangel, predlogi za zaprtje temeljijo na konkretnih številkah, te pa nakazujejo scenarij, ki si ga ne želimo, saj je krivulja okužb, vključno s podatki o hospitalizacijah, ponovno začela naraščati. Po njegovi oceni si na ta način v Sloveniji »kupujemo« tudi čas za cepljenje. Člani strokovne svetovalne skupine, ki jo vodi doc. dr. Mateja Logar, so si bili tokrat edini, da je kratkotrajno zaprtje države – pri čemer se zavedajo težav, ki jih bo povzročilo – tokrat neizogibno in nujno.

Država gre v zaprtje med 1. in 11. aprilom

Zato je bila danes sprejeta odločitev o enajstdnevnem zaprtju države; v tem času se bo šolanje ponovno odvijalo na daljavo, ostale novosti pa objavljamo na tej povezavi. Pospešeno sprejeti radikalni ukrep je precejšnje nasprotje dogajanja v začetku lanske jeseni, je tako rekoč takojšnjo zeleno luč najverjetneje dobil prav zato, ker je lani z drugim valom epidemije dogajanje v zdravstvu in v družbi nasploh postalo skorajda neobvladljivo, predvsem pa neznosno, za mnoge usodno. 

Da bi se spomladi izognili podobnemu scenariju, so bile aktivnosti usmerjene v čim hitrejšo precepljenost prebivalstva in posledično čim celovitejšo zaščito pred COVID, kjer pa je Slovenija – kot ničkolikokrat poprej na številnih področjih delovanja družbe, ki jih usmerjajo odločitve na državni ravni – naletela na ovire in kratke stike. 

Kaj se dogaja s cepljenjem?

Na nepravilnosti pri sledenju shemi za prednostno razporeditev pri cepljenju, pri čemer gre v določenih primerih za brezsramno preskakovanje vrst, je danes zelo povedno opozoril urednik spletnega časopisa za popularizacijo znanosti Kvarkadabra dr. Sašo Dolenc, raziskovalno aktiven na številnih področjih, usmerjenih v filozofijo in zgodovino znanosti. 

»Množično cepljenje mladih in mlajših zdravih oseb, ki pri nas poteka zadnje dni, je velik etični zdrs naše družbe. Toliko huje je, ker v tej skupini zdravih mlajših oseb prevladujejo univerzitetniki, razni funkcionarji in tudi 'kritični intelektualci', ki bi morali delovati kot zgled. Vsa čast posameznikom, ki so se bili zmožni upreti skušnjavi in svoje odločitve hkrati ne obešajo na veliki zvon,« poudarja dr. Dolenc.

V današnjem času so družbeni mediji res postali virtualni lakmusov papir, ki očitno zmore prenesti vse – po drugi strani pa v posamezniku vzbujajo občutje, da sme ali celo mora objaviti skorajda vsak utrinek njegovih možganskih celic ali domislek v njegovem delovnem, interesnem, poklicnem ali zasebnem okolju. Nobena stvar se ne zdi več nedotakljiva, noben podatek vreden skrbnega razmisleka, poštenega odločanja in racionalnega ukrepanja. Kako zelo boleče ali sramotno je to lahko v praksi, se potrjuje skorajda vsak dan – le aktualno dogajanje v družbi oziroma v politiki je treba spremljati. Pa ne le pri nas, tudi na globalni ravni je podobno ...

Po prepričanju Saša Dolenca je vlada tista, ki »nosi velik del odgovornosti za cepilni kaos« pri nas, zaradi sprejetja vse preveč ohlapne strategije cepljenja, ki »omogoča za lase privlečene interpretacije tega, kaj naj bi bilo 'nujno' in 'kritično'.« Zato primerjalno navaja povzetek nemške strategije cepljenja, v kateri so prednostne skupine določene bistvene natančneje kot na Slovenskem. 

Vlada podprla predlog stroke, ker z nojevskim obnašanjem ne bi dosegli nič dobrega ...

Pri nas na ustrezno precepljenost, ki bi izrazito in predvsem pravočasno ublažila tudi le stežka obvladljivi priliv COVID bolnikov v bolnišnice in na oddelke za intenzivno terapijo – ta  se zdaj napoveduje že tretjič v dobrem letu dni –, še nekaj časa ne moremo računati. Zato je vlada na današnji seji odločila, da sledi predlogom stroke za uvedbo strogih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije med 1. in 11. aprilom, predstavljenih na dopoldanskem srečanju na temo obvladovanja epidemije, ki ga je sklical predsednik države Borut Pahor. 

Cena take odločitve ne bo majhna, a bo po prepričanju premiera Janez Janše »bistveno nižja, kot če potisnemo glavo v pesek in mislimo, da se bodo krivulje same obrnile navzdol – kajti to se ne bo zgodilo.« Ob tem pa zdravstveni minister opozarja, da je cilj 11-dnevnega zaprtja države ne le ohranitev 500 življenj, ampak tudi ohranitev delujočega zdravstva ter zagotovitev čimprejšnje precepljenosti.

Se bomo po poletju lahko vrnili v normalno življenje?

Zdravstveni minister Janez Poklukar je na popoldanski novinarski konferenci priznal, da nanjo prihaja s težkim srcem, v zavedanju, kako težke posledice pušča za seboj prvo leto epidemije, ki se med drugim opazno odraža v pandemski izčrpanosti, tako fizični kot psihični, na vseh ravneh delovanja družbe. Vendar so po njegovem prepričanju radikalni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z različnimi sevi novega koronavirusa resnično nujni.

»Nujni so zato, da bo naše zdravstvo zmoglo, hkrati pa si 'kupujemo' čas, da bomo lahko čim prej precepili najbolj rizične skupine prebivalstva in po poletju končno spet lahko začeli živeti tako, kot si vsi želimo. Seveda si tudi sam že v tem trenutku želim sproščanja, ne zaostrovanja ukrepov – vendar nam trenutna situacija tega preprosto ne dopušča.«

Poklukar se zaveda, da epidemija ne pušča posledic le na tistem delu zdravstva, ki se prednostno ukvarja s COVID bolniki, ampak da aktualna situacija izrazito vpliva tudi na (ne)dostopnost storitev za bolnike z drugimi, nič manj resnimi obolenji – zato se bo tokrat, kljub zaprtju države, zdravstvena dejavnost odvijala normalno, brez začasne prekinitve dela v določenih dejavnostih, na primer pri izvajanju nenujnih posegov.

Tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek poudarja, da se stroka zelo dobro zaveda tega, da epidemija že prehaja v sindemijo, v preplet različnih epidemij, kajti posledice COVID imajo nedvoumen vpliv na druge bolezni, začenši z duševnimi obolenji. 

Toda po njegovi oceni je odločitev za vnovično začasno zaprtje države nujna zaradi še vedno številnih nepojasnjenih zakonitosti delovanja novega koronavirusa, »zato je prošnja prebivalcem, naj prisluhnejo stroki in še dosledneje upoštevajo vse zaščitne ukrepe, res utemeljena – britanski virus je namreč za kar 70 odstotkov močnejši od prvotne različice, širi se bistveno hitreje, zato je treba narediti vse, da njegove posledice zmanjšamo na minimum.«

Vodja strokovne svetovalne skupine za obvladovanje posledic epidemije COVID dr. Mateja Logar se zaveda, da se bodo mnogim, ki so to bolezen preboleli v blagi obliki, ti ukrepi zdeli nesmiselni, pretirani, nepotrebni. »Toda vsak naj pri sebi razmisli, ali si želi, da bodo njegovi najbližji, če bodo zboleli, imeli možnost za ustrezno zdravljenje v bolnišnici ali ne – še bolje pa bo, če vsakdo naredi vse, da bi preprečil širjenje okužbe s koronavirusom in njene posledice. Zato začasno zaprtje državo razumimo kot nekaj, s čimer lahko vplivamo ne le nase, ampak tudi na vse, ki jim imamo radi. Da vladi predlagamo tak ukrep, smo se odločili zato, ker je pomembno prav vsako življenje.«

Ob tem se je Logarjeva navezala tudi na pogoste očitke, češ da so strokovna stališča članov svetovalne skupine nemalokrat deljena, neenotna. »V pogovoru in soočanju mnenj iščemo najboljšo možno rešitev. In tokrat smo bili enotni v oceni, da je virus – ne glede na to, kaj si o njem mislimo in kaj si želimo – še vedno tu, tako zelo, da je nujno takojšnje ukrepanje, s katerim bomo preprečili kolaps zdravstvenega sistema.«

Znova smo tik pred ponovnim zaprtjem države, ki ga predstavniki različnih vej medicine tokrat zagovarjajo soglasno. In le verjamemo lahko, da bi bilo tako v vsakem primeru – ne glede na politično opcijo, ki bi v danem trenutku imela največ glasov pri vladnem odločanju, določanju in usmerjanju dogajanja v državi. To se bo ponovno začasno ustavilo v začetku aprila – da to ni preuranjena prvoaprilska šala, potrjuje prepričanje epidemiologov, infektologov in predstavnikov drugih strok, po katerem bo edino tako mogoče učinkovito odbiti napovedujoči se intenzivni tretji val okužb s koronavirusom SARS-CoV-2. In potem do poletja, skupaj s precepljenostjo, omogočiti vrnitev v normalno življenje.

Simbolična fotografija: iStock; ostale fotografije: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.