Tragična bilanca minulih mesecev, ki je Slovenijo po številu umrlih zaradi bolezni COVID-19 umestila v neslavni globalni vrh, je po oceni obeh združenj opozorilo za takojšnje ukrepanje za rešitev »katastrofalnega položaja, ki pušča psihosocialne posledice na več generacijah prebivalcev Slovenije«.

Direktorica AI Slovenije Nataša Posel ocenjuje, da aktualni kratki stiki, do katerih prihaja pri obvladovanju širjenja okužb z novim koronavirusom pri nas, kažejo na nezadostno skrb pri zagotavljanju pravice do zdravja starejših ljudi: »Jasno je, da so starejši najbolj ogrožena skupina, a tudi če upoštevamo pridružene bolezni in visoko starost nekaterih, je število umrlih grozljivo visoko.« 

Ker je socialna izolacija starejših nesprejemljiva, pa Biserka Marolt Meden izpostavlja dobre prakse v domovih starejših in poziva, naj jim v prazničnem času sledijo vsi drugi domovi. »Pristojna ministra pa naj nemudoma podpišeta nove kadrovske normative«, kajti zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu so že mesece v polnem delovnem pogonu, zato ne velja pozabiti tudi na njihove pravice. 

19 milijonov evrov za ublažitev kadrovske stiske v domovih in bolnišnicah

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je včeraj in danes objavilo dva razpisa za opravljanje javnih del, s katerima želi ublažiti kadrovsko stisko tako v domovih za starejše in drugih socialno-varstvenih zavodih kot v bolnišnicah; z naložbo, vredno 19.000.000 evrov, naj bi omogočili 4950 novih zaposlitev. 

Že zdaj v domovih za starejše pomaga 134 posameznikov (prek javnih del); samo v teh ustanovah je bilo doslej opravljenih več kot 5000 ur pomoči (začasno oziroma občasno delo), študentje in dijaki pa so pomagali 73.000 ur.

Na resnost razmer v zdravstvu, zdajšnjih in tistih, ki se obetajo po koncu epidemije, opozarjajo tudi direktorji bolnišnic, ki so se v tem tednu seznanili z analizo aktualnih podatkov o čakajočih, po kateri naj bi se v oktobru število čakajočih nad dopustno čakalno dobo (v primerjavi z januarjem) zmanjšalo kar za 23 odstotkov. 

Navidezno zmanjšanje deleža čakajočih

V resnici je, kot pojasnjuje mag. Marjeta Kuhar, ki že leta proučuje to problematiko, do zmanjšanja deleža čakajočih prišlo iz več razlogov – zaradi manjšega števila napotitev na nadaljnje preiskave; na račun odpovedi terminov, ki jih še niso nadomestili z novimi, pacienti pa kljub temu, da v tem trenutku nimajo določenega datuma za preglede ali poseg, čakajo. Poleg tega sporočanje podatkov v sistem e-naročanje pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti ni dosledno in celovito, zato odslikava resničnih razmer na tem področju preprosto ni verodostojna.

Že zdaj pa je jasno, da bo po izteku tretjega vala epidemije oziroma takrat, ko bo epidemija izzvenela in bo zdravstvena dejavnost ponovno lahko začela delovati na vseh ravneh in vseh specialnostih, težav veliko. Zdajšnjim valovom širjenja okužb z novim koronavirusom bo namreč sledil cunami čakajočih, ki bodo (upravičeno) potrebovali čim hitrejšo celostno obravnavo in zdravljenje nepregledne palete bolezni. Čeprav mnoge od njih v osnovi niso tako življenjsko ogrožujoče, kot je lahko COVID, pa bodo v času, ko si ljudje kljub obstoječim težavam niso upali poiskati strokovne pomoči ali pa jim ni uspelo priti do nje, napredovale, kar bo vplivalo na spremembo celotne zdravstvene slike na Slovenskem.

In dlje, ko bo pri nas življenje narekovala situacija, v kateri ukrepi za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 preprosto ne učinkujejo, in ko po številu smrti, ki jih je zakrivila okužba s COVID, prednjačimo na globalni ravni, teže bo najti ravnotežje v sistemu – tako rekoč nemogoče pa bo zagotoviti kakovostno, varno in pravočasno zdravstveno obravnavo vsem, ki potrebujejo strokovno pomoč.

Nujno bo povečanje števila negovalnih postelj

Kot poudarja generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar, ki predseduje združenju direktorjev slovenskih bolnišnic, so v aktualni fazi epidemije bolnišnično zdravljenje pogosteje potrebovali starejši pacienti, ki imajo tudi pet ali več pridruženih bolezni, pri katerih je hospitalizacija daljša – zato je nastal predlog za povečanje števila negovalnih postelj tako za COVID paciente kot tudi za mnoge, ki so to bolezen že preboleli, kajti pri 20-odstotnem deležu pacientov se pojavljajo zapleti, ki jih je povzročilo prebolevanje SARS-CoV-2. Med problemi, ki vznikajo in na katere še ni celovitega odgovora, pa je tudi problem rehabilitacije po epidemiji. 

Hude stiske, ki jih povzroča COVID

V tem trenutku je vprašanj, problemov in dilem bistveno več kot odgovorov, rešitve pa so nujne.

To je razvidno tudi iz apela Metke Lipič Baligač, pomočnice direktorja za področje zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Murska Sobota: »Zanima me, ali se naši ministri, koalicija in opozicija v resnici zavedajo, da v naših bolnišnicah umirajo ljudje, da so medicinske sestre in zdravniki izčrpani in izgoreli, s trajnimi posledicami na duševnem zdravju? Da nekateri dejansko ne zmorejo ... Da je veliko drugih bolnikov, ki nimajo bolezni COVID in ne morejo priti v zdravstveni sistem? Vse to so hude stiske.«

Po njeni oceni se politiki vseh teh težav preprosto ne zavedajo. Če bi se jih, bi namreč vedeli, da je zdaj res pravi trenutek, »da bi stopili skupaj, vsi, kot politiki in kot ljudje – in poskušali pomagati državljanom in zdravstvu, da bi do februarja prišli s čim manj smrtnimi žrtvami ...«.

Kaj bo prineslo skorajšnje soočenje predstavnikov bolnišnic in politike?

Stisk je veliko, porajajo se tako zaradi epidemije kot na račun ukrepov, ki so v veljavi, da bi zmanjšali breme bolezni COVID, kar potrjujejo podatki o številu okuženih, hospitaliziranih, tistih, ki zaradi težkega poteka bolezni potrebujejo invazivno zdravljenje, in podatki o številu umrlih zaradi te bolezni. 

Številke so zelo zelo zaskrbljujoče – in v resnici ne bi smeli govoriti o številkah, saj gre za življenja. Za številna življenja, ki v tem trenutku visijo na nitki, za življenja mnogih, ki so se v tem letu že poslovili, veliko prezgodaj.

Zato je odgovor na vprašanje, kakšne bodo odločitve o ukrepih po sobotnem srečanju vlade z vodstvenimi predstavniki zdravstvenih institucij in gospodarstva, za zdaj zavit v meglo. Na obzorju ni videti bistvenih sprememb, žal.

Simbolične fotografije: iStock; portreti: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.