V tem trenutku je res prav od vsakogar med nami odvisno, koliko takih bolnikov, nad katere se bodo dodatno zgrnili še zapleti pri prebolevanju okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2, bo potrebovalo zdravljenje v intenzivni enoti bolnišnice. Ker pri tej bolezni dihalna muskulatura pljuč lahko povsem odpove, bodo ti bolniki, da bodo lahko dihali, potrebovali dodajanje kisika, intubacijo in priklop na respirator ali priklop na zunajtelesno membransko oksigenacijo (ECMO), črpalko, s katero obolelemu črpajo kri iz telesa in jo, nasičeno s kisikom, vračajo v telo. Zanje bodo skrbele za intenzivno terapijo izurjene ekipe – ki pa jih ni dovolj. In pri tem ne gre pozabiti, da invazivno zdravljenje v sklopu intenzivne terapije, ki je lahko povezano s številnimi zapleti, traja tudi več tednov – po preboleli bolezni pa pacientovo zdravstveno stanje lahko ostane zaznamovano z resnimi posledicami.

O možnostih zapletov in dolgotrajnih posledic, ki jih lahko povzroči okužba z novim koronavirusom, smo na zdravstvenem portalu že veliko pisali. A zdi se – vsaj glede na aktualne razmere in na neodzivnost niti ne tako majhnega števila posameznikov, ki se jih očitno ne dotakne nič, kar je povezano z razumskostjo in z razumnostjo –, da je treba te podatke ponavljati, vedno znova.

Na Švedskem priporočilo pomeni več kot pri nas zakon ... 

Zakaj pravzaprav se v Sloveniji po prvem valu epidemije, ki smo se mu uspešno zoperstavili, tudi poskus s švedskim modelom ni obnesel? Pojasnilo doc. dr. Mateje Logar, zdravnice z infektološke klinike, ki učinke bolezni COVID pozna od blizu, iz vsakodnevne klinične prakse, pokaže na ključno razliko med pripravljenostjo za zaščitno ukrepanje med Slovenci in Švedi: »Švedska kultura in mentaliteta sta povsem drugačni kot pri nas. Na Švedskem priporočilo pomeni več kot pri nas zakon. Švedi bodo priporočila dosledno upoštevali – Slovenci pa bomo takrat, ko je v veljavi odlok, pa naj bo ta še tako skrbno pretehtan in upravičen, pospešeno iskali načine in možnosti, kako ga ne upoštevati ...«.

Na infekcijski kliniki, ki je bila prva COVID bolnišnica pri nas (in že dolgo ne več edina), trenutno pospešeno iščejo možnosti za prerazporeditev zmogljivosti. Medtem ko so zdravljenje bolnikov z drugimi nalezljivimi boleznimi, skupaj s strokovnimi ekipami, preselili v bolnišnico dr. Petra Držaja, so na Japljevi, kjer trenutno zdravijo samo COVID bolnike (na navadnem oddelku je hospitaliziranih 42 obolelih, 12 jih je na intenzivni terapiji – med temi je deset obolelih priklopljenih na ventilator, eden pa potrebuje zdravljenje z izventelesno oksigenacijo –, zanje na voljo le še štiri proste bolnišnične postelje, od tega dve v enoti za intenzivno terapijo. 

Potem pa bo, tako dr. Logarjeva, treba poiskati dodatne lokacije, na katerih bo treba zagotoviti tudi dodatni strokovni kader, tako zdravnike kot medicinske sestre, ki so vajeni delati v intenzivni terapiji. Po današnjem sestanku strokovnega sveta bodo za te bolnike predvidoma ponovno odprli še en oddelek na ortopedski kliniki, tako kot spomladi.

... pri nas pa tudi nekateri zdravniki kršijo odloke

In kaj naj pomeni sporočilo, da se je kar nekaj zdravnikov iz UKC Ljubljana zadnji konec tedna udeležilo poroke? Tako kot sicer, so tudi odzivi med zdravniki različni, poudarja Mateja Logar. »Tudi med zdravniki nekateri posamezniki menijo, da se jih novi koronavirus ne tiče in da je njihovo zasebno življenje, ki se začne, ko se delovni čas konča, pomembnejše od priporočil za preprečevanje širjenja okužb. Toda vsi se moramo zavedati, da novi koronavirus nima delovnega časa – in da v tem trenutku prav nihče od nas ne more imeti 'normalnega življenja'.«

Dr. Matjaž Leskovar, IJS: »Verjetnost, da srečate kužno osebo, je znatna, zato pazite nase!«

Tudi dr. Matjaž Leskovar, višji znanstveni sodelavec instituta Jožef Stefan (IJS), ki na podlagi znanstvenega pristopa pripravlja projekcije širjenja COVID-19 na Slovenskem, opozarja, da ključni obrambni zid pred širjenjem COVID, to je epidemiološka služba, v zdajšnjih razmerah preprosto ne zdrži več pritiska okužb in začenja popuščati. 

»Zdaj bo njihovo delo bistveno manj učinkovito, kajti obrambni zid se vse bolj ruši, čeprav se še naprej maksimalno trudijo,« zato Leskovar slehernega Slovenca oziroma vsakega prebivalca Slovenije poziva k odgovornemu ravnanju.

»Če epidemije ne bomo uspeli pravočasno ustaviti, nas bo ustavila epidemija – kajti naraščajoče eksponentne funkcije se ne da premagati. Upam, da bomo tokrat dovolj zreli in pametni, drugače nam bo spet morala pomagati država z ukrepi,« opozarja dr. Leskovar in dodaja znan, a še vedno vse prepogosto prezrt podatek, da je to mogoče doseči že z doslednim izvajanjem preprostih samozaščitnih ukrepov – a le, »če jih bomo izvajali vsi in vedno. Pazite nase, kajti verjetnost, da srečate kužno osebo, je že znatna.«

Prof. dr. Bojana Beović: Nadaljnji ukrepi so neizogibni 

Tudi prof. dr. Bojana Beović je prepričana, da bi bila danes COVID situacija na Slovenskem lahko povsem drugačna, če bi osnovne zaščitne ukrepe res vsi dosledno upoštevali. Ker tega ni, bodo nadaljnji omejitveni ukrepi neizogibni. Pri tem pa bo v pomoč dosedanje poznavanje novega koronavirusa, na podlagi katerega bo v obdobju dveh inkubacijskih dob (v štirih tednih) rast okužb, ki jih prinaša drugi val epidemije, mogoče zmanjšati tako, da splošna zaustavitev delovanja države ne bo (več) potrebna.

Probleme pa utegnejo še naprej povzročati zasebna druženja, zato je profesorica Beović pred skorajšnjimi krompirjevimi počitnicami in prihajajočim dnevom mrtvih apelirala k odpovedi sicer običajnih druženj, ki v času naraščajočega drugega vala epidemije lahko povzročijo veliko nepotrebnega gorja. 

Fotografije z infekcijske klinike in portreta: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.