Ob podatkih, da je klinični oddelek za žilne bolezni v karanteni, da novih bolnikov z nenujnimi stanji do nadaljnjega ne bodo sprejemali zaradi začasne neuporabe​​ približno 80 bolnišničnih postelj, že hopistalizirane bolnike s srčno-žilnimi obolenji pa bodo morali premestiti na COVID oddelke v negovalni bolnišnici in na infekcijski kliniki, bi se moral zamisliti prav vsak Slovenec. Kaj, če bo jutri do takšne situacije prišlo na kirurški kliniki, kaj, če do vdora okužb pride na oddelkih, kjer zdravijo imunsko najbolj ogrožene bolnike, denimo po transplantaciji ali med zdravljenjem raka? Kaj, če se bodo razmere pospešeno poslabševale v vseh bolnišnicah po Sloveniji – ob tem, da oboleli že danes bistveno predolgo čakajo na preiskave, postavitev diagnoze in začetek zdravljenja?

V UKC Ljubljana je na Kliničnem oddelku za žilne bolezni deset bolnikov okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2, prav toliko okuženih je med zaposlenimi, zato ta teden ostajajo vrata bolnišnice zaprta za nove bolnike, ki bi potrebovali zdravljenje na tem oddelku. Eno okužbo so potrdili tudi na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo, služba za obvladovanje bolnišničnih okužb pa, skupaj z zaposlenimi na obeh oddelkih, preverja vse stike in pripravlja pogoje za nadaljnje varno delovanje. 

Na zgornji meji epidemioloških zmogljivosti

Logistične zmogljivosti UKC Ljubljana so že dosegle zgornjo mejo načrtovanih epidemioloških kapacitet. Za zdaj velja, da se delovanje infekcijske klinike za bolnike, ki niso okuženi z novim koronavirusom, postopno seli v Šiško, v bolnišnico dr. Petra Držaja; tako naj bi za bolnike, okužene z novim koronavirusom, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, na infekcijski kliniki dobili dodatnih 19 postelj na navadnem oddelku, deset postelj pa na oddelku za intenzivno terapijo.

Prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike, v sklopu katere deluje klinični oddelek za žilne bolezni, poudarja, da na tem oddelku trenutno vlada »vojni režim«, zato računajo na pomoč splošnih bolnišnic, predvsem šempetrske, izolske in sežanske; danes je sicer bolnike, ki zaradi okužbe z novim koronavirusom potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, začela sprejemati tudi splošna bolnišnica v Slovenj Gradcu. 

Sicer pa je Fras danes povedal, da je eden od pacientov, hospitaliziranih na oddelku za žilne bolezni, ki je zbolel tudi za COVID-19, umrl; pri že sicer težki osnovni bolezni se je namreč zaradi okužbe klinična slika močno poslabšala in vodila v smrt. Tudi pri ostalih pacientih, pri katerih je prišlo do okužbe, je tveganje veliko – vsi so starejši, s kompleksno osnovno boleznijo.

Dogajanje, povezano z okužbami pacientov in zaposlenih na obeh kliničnih oddelkih, Tatjana Lejko Zupanc komentira kot »zaplete, ki smo jih pričakovali in ki so posledica širjenja virusa med prebivalstvom. Domnevamo, da gre za več virov okužb.« Po Frasovih besedah sta možnosti za nastanek izbruha okužb z novim koronavirusom na kliniki, ki jo vodi, dve – po prvem scenariju je širjenje okužb sprožil bolnik brez simptomov okužbe, ki so ga pripeljali iz druge bolnišnice, po drugem scenariju pa so se okužbe začele širiti prek zaposlenega zdravstvenega delavca.

Tatjana Lejko ob nastali situaciji poudarja: »Tudi zdravstveni delavci smo samo ljudje – ljudje pa delajo napake. Ko pride do vdora okužbe na oddelek, je pri preprečevanju širjenja okužbe težko vse pravočasno zamejiti.«

Da do podobnih situacij ne bi prišlo tudi na drugih oddelkih in klinikah, je vodstvo UKC zaposlene pozvalo k še večji pozornosti pri spremljanju svojega zdravstvenega stanja, vodje oddelkov pa k skrbnemu razmisleku glede najbolj optimalnih rešitev. Generalni direktor Janez Poklukar je potrdil, da je danes v UKC 48 bolnikov s COVID; 12 jih s pomočjo telemedicine zdravijo na domu, 36 je hospitaliziranih, od hospitaliziranih jih tretjina potrebuje intenzivno terapijo.

Kaj bo prineslo plimovanje v drugem valu epidemije?

Nezadržno širjenje okužb potrjuje, da nas je drugi val epidemije že dodobra opljusnil, sledilo pa mu bo še plimovanje, ki si ga ne želimo. Obstaja precejšnja verjetnost, da bo vlada v tem tednu sprejela dodatne ukrepe, ki jih je sicer infektologinja prof. dr. Bojana Beović, vodja strokovne svetovalne skupine za epidemijo COVID v sklopu ministrstva za zdravje, v zadnjem času že napovedovala, predvsem v smislu strožje omejitve druženj, na primer večjih praznovanj, porok ali proslav.

Danes je Beovićeva, denimo, opozorila, da bi glede na trenutno gibanje števila obolelih že do konca tedna v bolnišnicah potrebovali dodatnih 100 postelj, zdravstvo pa je (ponovno) tik pred tem, da bo zaradi manka zmogljivosti treba začeti z odpovedovanjem manj nujnih posegov.

V Sloveniji zdravljenje v enoti intenzivne terapije trenutno potrebuje 21 bolnikov s COVID, kar pomeni, da sta zasedeni dve tretjini obstoječih zmogljivosti za intenzivno nego. Ena od možnih rešitev v nastali situaciji, ki se iz tedna v teden poslabšuje, je, da bi eno od bolnišnic začasno namenili samo zdravljenju bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, vendar bi morali zagotoviti dodatni kader, kar bi sprožilo začarani krog pri obravnavi bolnikov z drugimi obolenji ...

»Jutri bo dan resnice,« je na današnji tiskovni konferenci vlade poudaril uradni govorec v času epidemije novega koronavirusa Jelko Kacin. Vlada bo odločitev o novih ukrepih sprejela v kratkem – če zdajšnjega ritma naraščanja okužb ne bo moč zaustaviti z zaščitnimi ukrepi, ki od vsakega posameznika zahtevajo najmanj odrekanj ter nič več kot odgovornost in spoštljivost do drugih.

Ob tem se (mi) vedno znova postavlja vprašanje ... 

Se ljudem res ne zdi, da bi morali prav vsi, ne le ozaveščeni del prebivalstva, pokazati več odgovornosti in dosledno upoštevati ukrepe, s katerimi zaščitimo najbolj ranljive? Kajti edini učinek neodgovornega obnašanja so vedno novi ukrepi, ki omejujejo običajni življenjski ritem – da o ogrožanju zdravja in tudi življenj imunsko najobčutljivejših posameznikov niti ne govorimo.

Res pa je, da takšno dogajanje v javnosti ni le za odraz neozaveščenosti, ampak tudi ali predvsem odslikava aktualnega časa, v katerem je na (bolj ali manj ekstrovertirane) odzive v družbi vplivala tudi aktualna politika – z izjemno slabim obvladovanjem komunikacijskih veščin, z vedno novim padanjem v protislovja in z ukrepi, pri katerih so »odgovorni«, praviloma skoraj vedno, že na začetku sami poskrbeli za dajanje slabih zgledov. 

Fotografije: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.