Med ad hoc ukrepi, s katerimi naj bi preprečili širjenje okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 v najbolj ranljivi populaciji, so se namreč znašli tudi taki, zaradi katerih se danes pojavljajo in postavljajo zahteve po nadzoru, odgovornosti in odstopu. Kaj se je v resnici dogajalo pri uvajanju navodil in algoritma za ukrepanje v primeru okužb med varovanci v domovih za starejše?

»Čeprav ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so bili vsi, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo, hospitalizirani, obstajajo informacije o triažiranju oskrbovancev domov, ko je 'konzilij na podlagi kartotek' vnaprej odločil, kdo ne bo deležen zdravljenja v bolnišnici in kdo bo ostal v paliativni oskrbi – brez soglasja posameznika oziroma njegovih bližnjih. Nenadno poslabšanje bolezni zahteva takojšnjo hospitalizacijo. Te zdravniki v domovih za starejše, kjer so bili prisotni le po nekaj ur na dan, praviloma niso odredili, saj so imeli drugačna navodila,« je vodstvo združenja Srebrna nit opozorilo natanko pred mesecem dni. 

Biserka Marolt Meden: Do danes nismo prejeli nobenega odgovora

Dopis so naslovili na oba resorna ministra, Tomaža Gantarja in Janeza Ciglerja Kralja, na predsednika vlade in na varuha človekovih pravic – vendar, kot pravijo, »do danes nismo prejeli nobenega odgovora«.

»Ugotavljamo, da je v času epidemije prihajalo do kršitve človekovih pravic – med drugim pravice do ustrezne zdravstvene oskrbe – pri najbolj ranljivih in do diskriminacije starejših, kar je nedopustno in ni v skladu ne z vladavino prava niti z zavezanostjo Slovenije k spoštovanju nedeljivih univerzalnih človekovih pravic vseh ljudi,« opozarja predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden in (se) ob tem sprašuje: »Bo kdo sam odstopil? Kličejo me sorodniki in sprašujejo, če bo podana kakšna kazenska ovadba ...«.

Dr. Tina Bregant: Vse oskrbovance, ki so potrebovali bolnišnično obravnavo, so hospitalizirali

Čeprav Srebrna nit ni prejela odgovorov naslovnikov, pa se je ministrstvo za zdravje vendarle odzvalo. Glede spornega algoritma v domovih za starejše je namreč državna sekretarka na ministrstvu za zdravje dr. Tina Bregant odgovorila pred dvema tednoma – v sklopu skupnega odgovora na vsa dotlej prejeta javna pisma združenja, ki je v civilni družbi privzelo vlogo zagovornika starejših). 

V tem dopisu je državna sekretarka zaradi v javnosti pogosto prisotnih dvomov glede (ne)ustreznosti zagotavljanja zdravstvene oskrbe oskrbovancem v socialno-varstvenih zavodih izpostavila, da je ministrstvo že 17. marca tem ustanovam poslalo dokument s priloženim algoritmom, iz katerega je, kot poudarja, razvidno, da oskrbovance, ki zaradi koronavirusne bolezni potrebujejo bolnišnično obravnavo, napotujejo v bolnišnico. 

Tomaž Gantar: Nekatere ustanove so nekorektno razumele pomen obrazcev

Tudi minister za zdravje Tomaž Gantar je ta teden ponovno zanikal navedbe o seznamih varovancev domov za starejše, ki naj bi bili pripravljeni med epidemijo in na podlagi katerih naj bi v domovih odločali, komu ob okužbi z novim koronavirusom omogočiti zdravljenje v bolnišnici in komu ne. Mateja Lopuh, državna koordinatorica za paliativno oskrbo, je, kot poudarja minister, pripravila vložni list, na katerem naj bi povzeli zdravstveno stanje vsakega varovanca, da bi bilo odločanje in ukrepanje v primeru okužbe lažje in hitrejše. 

Nasploh naj bi bili v skladu z navodili pripravljeni vložni listi po ministrovem prepričanju korektni; v njih je navedena tudi obveza glede seznanitve svojcev. Po drugi strani pa naj bi v resnici obstajal tudi drugačen formular, za katerega je minister priznal, da ga je videl – sporni dokument tudi po njegovi oceni vsebinsko ni korekten, zato Gantar zagotavlja, da ga niso pripravili na ministrstvu; po ministrovi oceni so si posamezne ustanove različno razlagale smisel teh obrazcev, nekatere med njimi tudi nekorektno oziroma nepravilno. 

Zdravniška zbornica zbira dokumentacijo

In kaj k nastalemu problemu, ki odpira številne etične dileme, dodaja krovno stanovsko združenje, Zdravniška zbornica Slovenije?

»Nobenega takega seznama nisem videla, iz zanesljivih virov pa vem, da so obstajali. Ali obstajajo še zdaj, ne vem. Govorim le o tem, o čemer imamo dokumente; v medijih so bili prikazani posamezni obrazci, ki pa niso bili narejeni na ministrstvu za zdravje, ampak na posameznih lokacijah, na primer v splošni bolnišnici v Novem mestu in v splošni bolnišnici v Celju. Ni bilo ministrstvo tisto, ki bi izdalo enotni obrazec – izdalo pa je navodila, o katerih je obvestilo vse, edino zdravniške zbornice ne,« poudarja predsednica zbornice dr. Zdenka Čebašek-Travnik.

Zato je vodstvo zbornice nekaj tovrstne dokumentacije dobilo od zdravnikov. »Po tej sledi smo šli v pridobivanje dokumentov in zapisnikov nekaterih sestankov – in ko bomo sestavili približno sliko, bomo o tem javno spregovorili. Za zdaj lahko rečem le to, da so nekateri zdravniki, ki ne želijo biti imenovani, odklonili sodelovanje v takšnih ocenjevanjih – ker so bili zaradi tega v nemilosti, jih tudi zdaj ne moremo pozivati k javnemu izpostavljanju. Bili so torej zdravniki, ki so se spraševali, čemu tak ukrep, čemu tak pristop – toda stvari so šle svojo pot ...«.

Zdenka Čebašek-Travnik: Sistemski nadzor smo predlagali že pred slabimi tremi tedni

Zdravniška zbornica je že pred slabimi tremi tedni resornemu ministrstvu predlagala sistemski nadzor nad celotnim postopkom odločanja o ukrepih za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom v domovih za starejše. 

Zdaj pa Zdenka Čebašek-Travnik opozarja tudi na dilemo, kdo bo v takem primeru nadzoroval nadzornika, torej ministrstvo za zdravje. Na ministrstvu so sicer pripravili tovrstne smernice za ukrepe, ki ne bi bili sporni ne strokovno ne etično, nakar so posamezne zdravstvene oziroma socialno-varstvene ustanove ukrepale na podlagi lastne interpretacije teh smernic.

Zbornica uvedbo celovitega nadzora predlaga zato, da se kaj takega v prihodnje ne bi moglo ponoviti – kajti, kot meni dr. Zdenka Čebašek-Travnik: »Če je v resnici šlo za izpolnjevanje tovrstnih formularjev na zalogo, je takšno ravnanje etično zelo sporno.« Ti obrazci namreč ne vključujejo izražene volje pacienta oziroma varovanca doma za starejše – če bi bila zbornica s tem dogajanjem seznanjena pravočasno, bi zadevo, kot pravi Čebašek-Travnikova, predala v presojo odboru za pravno-etična vprašanja.

Minister je tisti, ki odredi sistemski nadzor

Seveda pa ne velja pozabiti, da je sistemski nadzor, v sklopu katerega se opravi tako strokovni nadzor s svetovanjem kot tudi upravni nadzor, mogoče izvesti le, če tako odredi minister za zdravje.

Na to pravno-formalno edino sprejemljivo dejstvo je danes opozorila tudi predsednica zdravniške zbornice: »Ko sem 17. maja državni sekretarki dr. Tini Bregant predlagala, naj v zvezi z dogajanji v nekaterih domovih starejših občanov minister odredi sistemski nadzor, sem ji tudi pojasnila, da je to po mojem videnju edini način, da se 'zaščiti' zdravnike, ki so bili omenjeni v različnih medijih. Pri tem ne gre za pojasnjevanje in opravičevanje njihovih postopkov, temveč za nadzor nad celotnim potekom nastajanja in izvajanja navodil, ki so jih v času epidemije izdala resorna ministrstva.«

Po mnenju dr. Zdenke Čebašek-Travnik bi v sistemski nadzor morali vključiti tudi državno komisijo za medicinsko etiko ter druge strokovnjake oziroma izvedence, ki bi iz dogajanja ne le izluščili nepravilnosti, ampak tudi predlagali ustreznejše postopke za ravnanje in odzivanje v podobnih situacijah, kot so se pojavljale v času epidemije COVID-19. Ob tem predsednica zbornice dodaja: »Poudarjam, ne gre za iskanje krivcev z namenom, da bi jih 'odstavili' ali jih kako drugače kaznovali, temveč za odkrito priznanje ugotovljenih slabih praks, ki jim morajo obvezno slediti predlogi in ukrepi za izboljšanje.«

Naslovna fotografija: iStock, kreativna rešitev: Zdravstveniportal.si; portreti: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.