Ukrepi

Odstop, kazenska ovadba ali sistemski strokovni nadzor – kakšni bodo ukrepi zaradi očitanih nepravilnosti v domovih za starejše?

Da sistemska skrb za starejše v Sloveniji ni takšna, kot bi morala biti, je znano že dolgo; navsezadnje to potrjuje dolgoletno čakanje na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vedno znova obtiči v enem od predalov ministrstva za zdravje, tudi zaradi tako hitrega menjavanja resornih ministrov, da za sprejetje poglobljenih sistemskih ukrepov, ki bi pripomogli k pomembnim izboljšavam v skrbi za zdravje slovenstva, vedno znova zmanjka časa in volje, tudi politične. Tudi med epidemijo novega koronavirusa, ki se je pri nas uradno končala pred nekaj dnevi, čeprav virus še naprej ostaja med nami, se je potrdil nedopusten kadrovski in logistični manko, ki krni delovanje v domovih za starejše.

Starejši

Bo Slovenija s pomočjo srebrne ekonomije vendarle odpravila neživljenjske rešitve, zaradi katerih so danes seniorji porinjeni na družbeno obrobje?

Slovensko inovacijsko središče, ki mu je nedavno uspelo Slovenijo umestiti v evropsko skupnost referenčnih mest za aktivno zdravo staranje, je predstavilo vizijo, v sklopu katere bi lahko s konkretnimi inovativnimi prijemi premostili težave, ki danes tarejo slovensko družbo, v kateri je že skorajda vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Spoštovanje do seniorjev v Sloveniji namreč ni nekaj, na kar bi bili kot družba lahko ponosni. Zdi se, kot da bi pri nas s sistemskimi rešitvami poskušali doseči razčlovečenje starejših, jim onemogočiti zdravo in aktivno staranje ter jim odreči pravico, da bi še naprej po svojih močeh prispevali k boljšemu skupnemu jutri, ki si ga želimo za naše zanamce. Razmere v domovih za starejše so v tem trenutku med najbolj izstopajočimi primeri, ki potrjujejo, da je vlada kot institut izvršilne oblasti – torej tako aktualna vlada kot njene predhodnice – ubrala napačno pot, saj ta ne vodi k blaginji in blagostanju.