O rahljanju omejitev, ki jih vlada sicer že nekaj časa napoveduje, uvaja pa jih z veliko previdnostjo, so ministri razpravljali tudi na zadnji seji na Brdu pri Kranju – in jih kar nekaj tudi sprejeli.
Dopolnitev članka z aktualnimi informacijami:
- Srebrna nit: »Predsednik Pahor, vaši nastopi pred domovi za starejše so neprimerni, neetični in žalijo dostojanstvo starejših!«
- Borut Pahor se javno opravičuje: »Razumem in sprejemam kritike«
- Aktualni podatki
- V kolikšnem času se v posamezni državi število potrjenih primerov podvoji?
Po odločitvah, sprejetih na vladni seji v sredo zvečer, naj bi se življenje spet začelo vračati v mesta, vendar bo tudi v prihodnje še vedno nujno upoštevanje vseh zaščitnih ukrepov, vključno z ohranjanjem ustrezne fizične razdalje oziroma z nedruženjem. Izvajanje športno-rekreacijskih dejavnosti (tek, kolesarjenje, joga, golf, badminton, tenis ...) se za zdaj še vedno lahko odvija le znotraj meja občine, v kateri živite.
Vnovični zagon številnih dejavnosti ...
Po zadnjih, v četrtek zvečer sprejetih spremembah pa bodo s ponedeljkom spet lahko odprle vrata kemične čistilnice, servisne delavnice, prodajalne avtomobilov in koles, dovoljeno bo opravljanje določenih storitev (krovska, fasaderska, vrtnarska dela) ..., čez slabe tri tedne (4. maja) pa bodo ponovno začeli z delovanjem tudi frizerski in kozmetični saloni, odprle se bodo prodajalne – če velikost prodajnega prostora ni večja od 400 kvadratnih metrov in če ne delujejo v sklopu trgovskih centrov.
Vlada je na zadnji redni seji sprejela tudi odlok o razporejanju zdravnikov (diplomantov, pripravnikov in specializantov) in njihovo vključitev v izvajanje ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Za delo v nevzdržnih pogojih zaposleni zahtevajo pravično plačilo
Sicer pa je republiški odbor sindikata zdravstva in socialnega varstva od vseh bolnišnic, zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodov zahteval, naj v celoti izplačajo dodatek za delo v tveganih razmerah v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače, ki zaposlenim pripada na podlagi kolektivne pogodbe za javni sektor, medtem ko je najbolj izpostavljenim in obremenjenim treba izplačati tudi obljubljeni dodatek na podlagi prvega zakonodajnega paketa za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa.
»Vsem, ki delajo v takih nečloveških pogojih, se ne moremo dovolj zahvaliti za njihovo nepopisno humanost in profesionalnost, lahko pa se jim za ves trud oddolžimo s pravičnim plačilom za pošteno opravljeno delo,« poudarja Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata, ki ob tem opiše nevzdržne in izčrpavajoče pogoje, ki so jim izpostavljeni zaposleni med delom v »skafandrih«.
Glede na zadnje podatke, po katerih med okuženimi s koronavirusom SARS-CoV-2 skoraj 29-odstotni delež predstavljajo zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, se republiškemu odboru sindikata zdi nedopustno, da »je večina zaposlenih v obeh dejavnostih (le redki so javni zdravstveni in socialno-varstveni zavodi, ki so dodatek izplačali) minuli teden na osebni račun prejela celo nižjo plačo kot za mesec februar, ko epidemije še ni bilo«.
Več kot 90 odstotkov domov za starejše brez COVID
Sicer pa so v omenjenem sindikatu izpostavili zlasti zaposlene v domovih za starejše, kjer je kriza najhujša in kjer je največ obolelih tako med varovanci kot med zaposlenimi, pa tudi največ umrlih zaradi bolezni COVID. V domovih je bila okužba s COVID potrjena pri 265 varovancih (oziroma skupno pri 376 osebah).
Pri tem pa je vendarle poveden podatek, da v več kot 90 odstotkih od skupno 102 domov za starejše do okužb z novim koronavirusom ni prišlo. Kot ob tem poudarja mag. Rajko Vajd, zdravnik družinske medicine in koordinator za COVID-19 v domovih za starejše v ljubljanski regiji, je pri več kot 80 odstotkih vseh, ki so zaradi okužbe z novim koronavirusom zboleli, bolezen potekala v blagi obliki, medtem ko so ugasnila življenja tistih prebivalcev domov, ki so bili najstarejši in najbolj bolni.
»Število umrlih ni večje od umrljivosti v obdobjih sezonskih okužb dihal ali gripe v minulih letih – in to daje lažen občutek manjše nevarnosti novega koronavirusa,« poudarja Vajd, ob tem pa izpostavi, da je bila zajezitev umrljivosti mogoča edino po zaslugi upoštevanja navodil in doslednega izvajanja ukrepov, zato smo pri nas »po mnenju infektologov že dosegli vrh epidemije in eksponentne rasti okužb ne pričakujemo več«.
Če bi se pri nas epidemija odvijala po belgijskem scenariju, bi ugasnilo več kot 800 življenj
Z zanimivo primerjavo je postregel tudi Jelko Kacin, ki je potegnil vzporednico med Slovenijo in Belgijo, kjer je 14 let delal kot evropski poslanec in veleposlanik pri Natu – v Belgiji je do zdaj zaradi pandemije COVID ugasnilo že 4440 življenj. »V Sloveniji bi bilo, če bi se epidemija odvijala po belgijskem scenariju, že več kot 800 mrtvih. Ugasnilo je 'le' 61 življenj, kar potrjuje, da ukrepi očitno učinkujejo.«
Tudi minister Hojs se je ob napovedovanju ukrepov (»Restrikcije želimo čim hitreje odpraviti, vendar ne upam obljubiti, da se bo to zgodilo že pred 1. majem.«) skliceval na analize zdravnikov, ki kažejo, da se je Slovenija z uvedbo omejitev izognila scenariju, po katerem bi en okuženi lahko v 30 dneh okužil 406 ljudi – in dosegla 27-kratno zmanjšanje možnosti za širjenje epidemije.
Kako bo torej v prihodnje? Prve večje spremembe, ki bodo slovenski družbi pomagal na novo zadihati, se že udejanjajo, ta teden, v začetku prihodnjega tedna, v začetku maja ... In če kdaj, bo slovenska javnost tokrat – med in po dogajanju, ki ga narekuje epidemija, ritem pa mu dajejo ukrepi, ki jih pospešeno sprejema nova vlada –, dosledno ocenjevala iskrenost skrbi za dobro prebivalstva ter vlekla vzporednice med zahtevanim, obljubljenim in uresničenim.
Borut Pahor se javno opravičuje: »Razumem in sprejemam kritike«
Predsednik države se je javno opravičil zaradi dogodka v sredo, na katerem je kot vrhovni poveljnik obrambnih sil skupaj z ministrom za obrambo Matejem Toninom ter vojaško-policijsko patruljo na slovenski južni meji postal vzorčni primer neupoštevanja zaščitnih ukrepov, s katerimi naj bi pri nas čim prej obvladali epidemijo novega koronavirusa. Pahor je priznal, da ravnanje, ki smo ga izpostavili tudi v članku na zdravstvenem portalu, ni bilo pravilno. »Razumem in sprejemam kritike na račun mojega obnašanja in obnašanja mojih spremljevalcev,« poudarja predsednik, dogodek, ki je v javnosti sprožil revolt, pa obžaluje.
Del tega dogajanja je bil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki se je prav tako posul s pepelom: »Vsi delamo napake, tudi mi smo jih – in to bomo popravili.«
Aktualni podatki o epidemiji COVID
Včeraj so pri nas zaradi suma na okužbo z novim koronavirusom izvedli 1023 testiranj (skupno: 38.137); test je bil pozitiven v 21 primerih (skupno je bila okužba s testiranjem potrjena pri 1268 osebah). Zaradi težje oblike prebolevanja bolezni COVID je bilo hospitaliziranih 99 pacientov; 31 jih je potrebovalo intenzivno terapijo.
V kolikšnem času se v posamezni državi število potrjenih primerov podvoji?
Slovenija je v tej razvrstitvi dobro uvrščena – še posebej glede na to, da je zadnji uradni podatek o številu na novo odkritih okuženih v enem dnevu pri nas trikrat višji, kot je bil pred štirimi dnevi.
1 dan
Kapverdski otoki
2 dni
Ekvatorialna Gvineja, Somalija
3 dni
Džibuti, Tanzanija
4 dni
Bangladeš, Čad, Mjanmar
5 dni
Libija, Rusija, Sudan, Uzbekistan, Zimbabve
6 dni
Belorusija, Gvineja, Mali, Peru, Ukrajina
7 dni
Bahrajn, Bermudi, Gabon, Gana, Gvatemala, Indija, Irska, Japonska, Kosovo, Oman, Singapur, Združeni arabski emirati
8 dni
Afganistan, Bolivija, Brazilija, Kongo, Kuba, Liberija, Mehika, Mongolija, Mozambik, Nigerija, Salvador, Savdska Arabija, Turčija
9 dni
Egipt, Ekvador, Indonezija, Jamajka, Katar, Kirgizija, Kuvajt, Madžarska, Moldavija, Slonokoščena obala, Srbija, Sveti Martin
10 dni
Azerbajdžan, Dominikanska republika, Gvineja Bisao, Kazahstan, Kolumbija, Makedonija, Otok Man, Portoriko, Združeno kraljestvo
11 dni
Benin, Etiopija, Gvajana, Kanada, Maroko, Pakistan, Panama, Poljska, Sirija, ZDA
12 dni
Alžirija, Bahami, Belgija, Čile, Finska, Gruzija, Haiti, Kajmanski otoki, Nigerija, Romunija, Togo
13 dni
Antigva in Barbuda, Argentina, Bosna in Hercegovina, Ciper, Črna gora, Filipini, Guernsey, Jersey, Kamerun, Kenija, Kongo, Malta, Paragvaj, Portugalska, Slovaška, Švedska
14 dni
Armenija, Burkina Faso, Danska, Irak, Izrael, Madagaskar, Mavricij, Nizozemska, Palestina
15 dni
Albanija, Barbados, Eritreja, Francija, Honduras, Hrvaška, Litva, Tunizija
16 dni
Bolgarija, Češka, Gvam, Nemčija, Španija
17 dni
Andora, Estonija, Gibraltar, Malezija, Monako, Senegal
18 dni
Aruba, Deviški otoki, Grčija, Iran, Južna Afrika, Kostarika, Latvija, Nova Zelandija, Ruanda, Šrilanka, Švica, Tajska
19 dni
Luksemburg, Uganda, Urugvaj, Zambija
20 dni
Avstralija, Avstrija, Islandija, Italija, Jordanija, Norveška, Slovenija
21 dni
Francoska Polinezija
22 dni
Libanon, San Marino, Trinidad in Tobago, Venezuela, Vietnam
23 dni
Tajvan
25 dni
Ferski otoki, Kambodža, Lihtenštajn
28 dni
Brunej
32 dni
Maldivi
44 dni
Južna Koreja
66 dni
Kitajska
Povprečje za svet je 13 dni.
Vir: ourworldindata, 16. 4. 2020
Dopolnitev članka z aktualnimi informacijami:
Srebrna nit: »Predsednik Pahor, vaši nastopi pred domovi za starejše so neprimerni, neetični in žalijo dostojanstvo starejših!«
Združenje za dostojno starost Srebrna nit, ki ga vodi Biserka Marolt Meden, je predsednika države Boruta Pahorja pozvalo, naj preneha z obiskovanjem domov za starejše oziroma z nagovori in nastopi pred njimi, kajti po oceni združenja »so vaši nastopi v trenutni izjemno težki situaciji neprimerni, neetični in žalijo dostojanstvo starejših, najbrž tudi določenih zaposlenih in državljanov nasploh.«
»Sledimo vašemu prepevanju in vpitju po megafonih oziroma nagovarjanju ljudi, ki, nagneteni po balkonih domov starejših, spremljajo vaše nagovore. In tega ne podpiramo, med drugim tudi zato, ker so starejši, ki jih v zavodu ob vašem obisku nagnetejo na balkone, v dodatni nevarnosti – zaradi nezmožnosti zagotavljanja varne fizične razdalje, ki mora biti v tem času najmanj 1,5 do dva metra, pri starejših pa bi bilo bolje, če bi bila še večja,« opozarja Biserka Marolt Meden. Ob tem velja omeniti, da varovanci domov, ki so v času predsednikovega obiska na balkonih, praviloma nimajo zaščitnih mask, čeprav stojijo drug ob drugem.
Predsednikovi nastopi po oceni Srebrne niti ne pripomorejo k izboljšanju niti zdravstvenega niti psihičnega stanja starejših, ki so glede na delež umrljivosti v epidemiji koronavirusa SARS-CoV-2 najbolj ogrožena skupina prebivalstva. Med včerajšnjim Pahorjevim obiskom doma za starejše v Kamniku so, kot omenja Marolt Medenova, peljali preminulega v mrtvašnico ... – in dodaja, da ljudje v domovih ne potrebujejo takšnega izraza podpore, ampak konkretne izboljšave, naj gre za kadrovsko okrepitev zaposlenih ali za zagotovitev ustrezne količine zaščitne opreme.
Mag. Rajko Vajd, koordinator za COVID-19 za domove starejših v ljubljanski regiji, je včeraj sicer zagotovil, da so v sklopu epidemije vsem varovancem domov zagotovili ustrezno oskrbo in zdravljenje, ko so ga potrebovali, v Srebrni niti pa so, nasprotno, prepričani, da starejši, ki bivajo v domovih, zaradi pristopa, uvedenega v času epidemije, nimajo enakih možnosti za preživetje kot drugi državljani.
»Ob tem naj vas spomnimo, da smo vam 18. avgusta 2019 poslali v vednost še vedno aktualno pismo, v katerem smo zapisali naše vsebinske zahteve za izboljšanje stanja v domovih za starejše, na katere ste se verjetno pozabili odzvati,« je predsednica Srebrne niti med drugim zapisala v pismu Borutu Pahorju in ga istočasno pozvala, naj namesto obiskovanja domov raje spodbudi spremembe na tem področju, kajti »kot predsednik države imate vzvode in sredstva, ki jih nimamo ne sorodniki stanovalcev v domovih ne posamezniki niti civilna družba – čeprav na nepravilnosti in kritične razmere opozarjamo že skoraj tri leta.«
Predsednik Pahor se je za tovrstne obiske odločil, ker po njegovi oceni v teh dneh predvsem starejši v domovih, ki so zaradi epidemije prisiljeni biti ločeni od svojih bližnjih, »potrebujejo sočutje in solidarnost, saj bomo le tako lahko skupaj, čeprav narazen, epidemijo preživeli kot skupnost.« Po drugi strani pa na obiske gleda tudi kot na pomemben »vir informacij o tem, kako epidemijo doživljajo stanovalci, zaposleni in vodstva domov za ostarele«.
Med umrlimi zaradi COVID so bili v pretežni večini varovanci domov za starejše
Včeraj do polnoči je bilo zaradi suma na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2 opravljenih 1193 testiranj; 36 testov je bilo pozitivnih. Zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID je včeraj ugasnilo še pet življenj; med umrlimi so bili doslej v pretežni večini varovanci domov za starejše.
Naslovna fotografija: iStock; potreti ter fotografije predsednika Boruta Pahorja med obiskom doma za starejše v Velenju: STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
