Vodstvo ZZZS poudarja, da so v izračunih oziroma analizah uporabili zgolj podatke, ki so jih prejeli od izvajalcev zdravstvenih storitev, nakar so ji »združili in uredili, nikakor pa kakorkoli spremenili«. »Če so podatki pomanjkljivi, bo v prihodnje treba zagotoviti, da bodo izvajalci podatke za obračun storitev beležili v skladu z navodili ZZZS, predvsem pa v skladu s pravili stroke za razvoj medicine, temelječe na dejstvih in podatkih,« v odgovoru Igorju Muževiču oziroma sindikatu Praktik.um poudarjata Anka Bolka in Marjan Sušelj. Kdo ima torej prav? Kateri podatki o stanju v družinski medicini in pediatriji so pravilni in verodostojni?

O očitkih sindikata Praktik.um, ki jih je ta na račun zavodovih preračunov v ponedeljek naslovil na ZZZS, v vednost pa jih je poslal tudi ministru za zdravje Alešu Šabedru, predsednici zdravniške zbornice dr. Zdenki Čebašek – Travnik in sindikatu (zobo)zdravnikov Fides, smo na zdravstvenem portalu podrobneje pisali v ponedeljek. 

Danes vodstvo ZZZS odgovarja: »Vsi podatki, ki jih navaja ZZZS, izhajajo zgolj iz veljavnih predpisov in splošnega dogovora. Število delovnih dni, ki smo jih uporabili pri izračunu trajanja obiska, je torej izračunano iz pogodbeno dogovorjenih obveznosti med izvajalci in ZZZS – torej gre vedno za dneve, ki jih ZZZS plača izvajalcu.«

Marjan Sušelj in Anka Bolka sta prepričana, »da s konstruktivnim sodelovanjem in upoštevanjem potreb, možnosti in razpoložljivih virov lahko obračunski model nadgradimo tako, da bo pripomogel k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema slovenske družinske medicine«.

Ob tem na ZZZS poudarjajo, da mentorstvo, dežurstvo oziroma nujno medicinsko pomoč izvajalcem plačajo ločeno oziroma dodatno, »torej ta čas ni delovni čas, plačan v okviru ambulante družinske medicine«. V ta čas, kot dodajata Bolka in Sušelj, prav tako ni vključeno delo za samoplačnike, mrliški ogledi in druge, ločeno plačane storitve.

Odziv Igorja Muževiča na današnja pojasnila ZZZS

Sindikat, ki zastopa interese zdravnikov družinske medicine, pa se z navedbami ZZZS še vedno ne strinja. 

»Za izračun obremenitev je povsem irelevantno, če so določene storitve, na primer nujna medicinska pomoč, mrliški pregledi, mentorstva in samoplačniške storitve, financirane ločeno. Če se tovrstne dejavnosti opravljajo znotraj ordinacijskega časa, je to del obremenitev znotraj ordinacijskega časa. In če obsežnega dela, kot je, denimo, analiza izvidov, ni mogoče zabeležiti, ker ZZZS tega ne dopušča, to ne pomeni, da to delo ni opravljeno. Zato časa za tovrstno delo ni mogoče upoštevati, kot da je bilo uporabljeno za nekaj drugega – na primer za preglede,« je v odzivu na odgovor vodstva ZZZS danes zapisal Igor Muževič.

»Podobno velja za število delovnih dni. Vseeno je, če ZZZS financira 220 delovnih dni, kajti če je zdravnik bolniško odsoten ali pa je na izobraževanju – in je zaradi tega na delovnem mestu prisoten v povprečju 192 dni, je matematično nepravilno, če letno število opravljenih storitev delite z 220,« dodaja Muževič. Zato sindikat Praktik.um vztraja pri ugotovitvah o nepravilnem analitičnem pristopu plačnika, ki da jih ta »z nobenim argumentom ni ovrgel«, temveč je javnosti posredoval »papirnate oziroma fiktivne izračune obremenitev zdravnikov kot resnične«.

Vodstvo ZZZS sicer poudarja, da si ob akutnih problemih, s katerimi se spopada osnovno zdravstvo, prizadevajo izboljšati pogoje za delo zdravnikov – z zagotavljanjem sredstev za nove dodatne ambulante družinske medicine; v tem letu jih bo vrata odprlo predvidoma 32. 

Revolt zdravnikov na račun obremenjevanja z vedno novimi administrativnimi opravili, ki jemljejo čas, predviden za paciente, pa je sprožil tudi popravke tovrstnih pravil, ki jih določa ZZZS. Za administrativne razbremenitve so tako za zdaj poskrbeli v okviru papirologije, povezane z izbiro osebnega zdravnika, s pošiljanjem k specialistu in pisanjem e-napotnic, pri pravicah do potnih stroškov in nenujnih reševalnih prevozov ter pri predpisovanju medicinskih pripomočkov in bolniškega staleža.

Dodano: 17. junij 2019

Damjan Kos: »ZZZS ne more oceniti dejanskih delovnih obremenitev zdravnikov, ker s temi podatki ne razpolaga«

Damjan Kos, direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi pri direkciji ZZZS v povezavi z omenjeno problematiko ocenjuje, da gre za temeljno nerazumevanje podatkov in informacij, ki jih ima ZZZS na voljo kot plačnik zdravstvenih storitev.

»ZZZS namreč ni delodajalec zdravnikov, zato ne razpolaga s podatki o konkretnih delovnih obremenitvah zdravnikov in njihovem delovnem času ter času njihove odsotnosti zaradi bolezni, izobraževanja, porodniške ... Kot plačnik zdravstvenih storitev spremlja podatke o opravljenih storitvah v ambulantah, ki delujejo vse leto, saj v času zdravnikove odsotnosti za nadomeščanje poskrbi drug, nadomestni zdravnik.« 

Ob tem Kos dodaja: »Torej Igor Muževič govori eno (delovne obremenitve zdravnikov), ZZZS pa drugo (opravljene storitve v ambulantah, ki jih plača). Zavod torej ne more oceniti dejanskih delovnih obremenitev zdravnikov, ker s temi podatki ne razpolaga, zato je napačno tudi razumevanje sindikata Praktik.um, češ da je ZZZS v zvezi s tem kakorkoli zavajal«. 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.