Kako s pomočjo informacijske tehnologije izboljšati delovanje zdravstva, posameznih institucij in v njej zaposlenih? Da menedžment v našem zdravstvu nima ustreznih orodij ne za dobro vodenje ne za nagrajevanje zaposlenih, je znano. Resorni minister Samo Fakin napoveduje konkretne spremembe, tudi z zakonom o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov, s katerim naj bi v zdravstvene institucije vnesli upravljavskega duha gospodarskih družb, pri čemer pa bo lastnina ostala 100-odstotno državna. Razlog: optimiziranje delovanja zdravstvenih služb in institucij. Vprašanje pa je, ali imamo »na terenu« osnovo za to.

Prva stvar, pri kateri se pri izvedbi načrtovanih sprememb utegne krepko zatakniti, je informacijska tehnologija (IT), za katero bi mirno lahko rekli, da je ena od ahilovih pet slovenskega zdravstvenega sistema, morda celo eden od ključnih problemov, ki zapleta in otežuje postopke na vseh ravneh. Ti bi morali biti v zdravstveni sferi čim bolj povezani, čim manj zapleteni in, seveda, absolutno varni. 

Bi bila Slovenija res lahko referenčna država?

Gregor Potočar, generalni direktor SAP v Sloveniji, meni, da ima naša država »idealne pogoje, da z uvedbo inteligentnih tehnologij postane referenčna država na področju zdravstva«. Kako?

V slovenskem zdravstvu je 26 bolnišnic in 60 zdravstvenih domov – in v tem sklopu bi bilo po njegovi oceni z učinkovit(ejš)im upravljanjem mogoče doseči ogromno, predvsem pa zagotoviti pomembne razvojne premike.

»Primer dobre prakse lahko najdemo blizu, na avstrijskem Koroškem. Tamkajšnji regijski sistem zdravstvenih zavodov, ki je po velikosti primerljiv s slovenskim zdravstvenim sistemom, prek enotne platforme oskrbuje 1,9 milijona pacientov in povezuje 23 zdravstvenih ustanov. Te si podatke izmenjujejo v realnem času, medtem ko pri nas zastareli informacijski sistem v osnovni zdravstveni dejavnosti predstavlja veliko oviro za razvoj.«

Potočar izpostavlja podatke, po katerih so se stroški za zdravstveno varstvo pri nas v desetih letih – med letoma 2006 in 2016 – povečali za približno milijardo evrov, prav tako naraščajo zapadle obveznosti bolnišnic do dobaviteljev. Po drugi strani se nakazuje težnja po večji preglednosti nabav v sklopu javnih naročil in po združevanju naročil oziroma nakupov v zdravstvu, pri čemer bi sodelovalo več zdravstvenih zavodov.

Vzporednice z napovedanim zakonom o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov

Natanko take spremembe naj bi prinesel novi zakon o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov, ki ga napoveduje minister Fakin. Naj spomnimo: načrtovani prijemi predvidevajo uvedbo enotnih nabavnih služb, optimiziranje delovanja zdravstvenih služb in institucij pa tudi povezovanje zdravstvenih zavodov, ki bodo sicer ostali v državni lasti, v holdinge – kajti zdravstveni zavodi bodo po Fakinovem prepričanju le tako lahko postali učinkovitejši.

Izzivi, s katerimi se spopada slovensko zdravstvo, so po drugi strani že dolgo znani. Toda pri celovitem urejanju teh problemov – najsi gre za vse prej kot optimalno delovanje zdravstvenih zavodov ali za nedopustno dolge čakalne dobe in za njihov vzrok, ki tiči tako v neustreznem financiranju in kadrovanju kot v povsem zastareli zakonodaji, ki bi jo bilo že davno treba spremeniti – se je vedno zatikalo. 

Trenutno je napovedanih veliko sprememb, vendar bo do njihovega zaživetja vodila še dolga pot. Zato nas je zanimalo, kje so možnosti za izboljšave v slovenskem zdravstvu, v katerem zelo resen problem predstavljajo prav zastareli in razdrobljeni IT sistemi. 

Gregor Potočar za Zdravstveniportal.si: 

Zdravstvo mora pravočasno ujeti vlak digitalizacije, ki brzi čez praktično vse segmente družbe

Ste se z ministrom za zdravje Samom Fakinom že pogovarjali oziroma dogovarjali za sodelovanje na tem področju?

Vzpostavili smo dialog z ministrstvom za zdravje pa tudi z vodstvi nekaterih javnih zdravstvenih ustanov in predstavili nekaj možnosti za rešitev trenutnih izzivov v slovenskem zdravstvu. Odločitve morajo dozoreti znotraj širše skupine odločevalcev, saj gre za strateške spremembe, ki morajo vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu ponujati dolgoročne rešitve. 

Katera so po vašem mnenju najbolj ranljiva mesta v slovenskem zdravstvu, ki bi jih veljalo radikalno spremeniti ali jih sanirati, tudi ali predvsem z vidika IT tehnologije?

V slovenskem zdravstvu so ranljive točke predvsem silosni sistemi po posameznih institucijah, ki ne nudijo zadostne transparentnosti – tako z vidika analitičnega vpogleda v poslovanje institucij v realnem času kot tudi zaradi okrnjenega pregleda nad stroški posameznih obravnav. Prednostno je treba zagotoviti informirano odločanje na podlagi aktualnih razpoložljivih informacij, z enotnim podatkovnim modelom in določanjem prioritet na podlagi dejstev, ne ugibanj. 

Tak standardizirani sistem v večini bolnišnic bi omogočil izgradnjo naprednega analitičnega sistema za spremljanje in primerjanje uspešnosti ustanov na ministrstvu za zdravje. Veliki prihranki so možni tudi pri naprednem vodenju nabavnih procesov za javno naročanje, ki omogočajo tudi večjo preglednost.

Izpostavljate avstrijski sistem dobre prakse – bi se uvajanja enotne platforme v zdravstvu podobno lotili tudi v Sloveniji? Kaj je treba narediti najprej in najodločneje, da bi zmanjšali stroške, pacientom pa omogočili optimalno, kakovostno in varno izkušnjo pri zdravstvenih storitvah, ki jih pričakujejo in potrebujejo?

Dobre prakse iz sosednje Avstrije potrjujejo, da so nam znanje in izkušnje na dosegu roke – tehnologijo lahko uporabimo takoj. Učinkovite platforme so danes že povsem dodelane in v gospodarstvu veljajo za standard. S prehodom na enovit sistem se lahko začne izvajati analitika »za nazaj«, istočasno pa se odprejo naloge »za naprej«, torej za razvoj zdravstva. 

Vitalen osnovni poslovni sistem je temelj, na katerega se potem lahko postopno, intuitivno integrirajo dodatne rešitve – bodisi za podrobnejše spremljanje poslovanja, za napredno nabavo, za upravljanje s kadri in, nenazadnje, za upravljanje uporabniške izkušnje. 

To je zagotovo področje, o katerem bo v prihodnje še veliko govora. Gre za pot do »brezpapirnega« zdravstva in za razvoj povsem novih konceptov, kot, na primer,  telemedicine, ki se morda še zdi kot znanstvena fantastika, v resnici pa do nje manjka le še nekaj korakov. Prav zato je pomembno, da zdravstvo pravočasno ujame vlak digitalizacije, ki brzi čez praktično vse segmente družbe.

Je po vaši oceni pri teh spremembah sodelovanje z zaposlenimi v zdravstvu prednost ali ovira – in zakaj?

Zaposleni so jedro vsake inteligentne organizacije, zato je dialog z njimi ključnega pomena. Pomembno pa je, da kadre osvobodimo rutinskih, ponavljajočih se nalog, kjer se dandanes tehnologija, natančneje strojno učenje, veliko bolje odreže. 

Napake, ki se pojavljajo pri manualnem upravljanju podatkov, so stvar preteklosti. Z naprednim vodenjem kadrov se tako lahko zaposleni osredotočijo na njihovo poslanstvo – na pristen stik in delo z bolniki oziroma na ustvarjanje izkušnje, ki jo dobi uporabnik zdravstvene storitve. 

S snovanjem rešitev je nujno treba ustvariti sozvočje med financami, nabavo, upravljanjem s pacienti in z zaposlenimi. Morda se sliši kot fraza – a dejstvo je, da dobre rezultate lahko ustvarjajo le zadovoljni zaposleni.

UKC Ljubljana za Zdravstveniportal.si:

Z veseljem bi se priključili enotnemu zdravstvenemu informacijskemu sistemu, če bo ta vzpostavljen v obliki oblačnih storitev na ravni države

V tem kontekstu poglejmo še v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana. Na vprašanja o tem, kaj se je dogajalo do danes in kakšni so izzivi za naprej, je za zdravstveni portal odgovarjal pomočnik generalnega direktorja za informatiko Matej Grom.

V ljubljanskem UKC ste pred osmimi leti napovedali, da nameravate v projekt prenove IT vložiti 18 milijonov evrov. 

Prenovo informacijskega sistema v UKC Ljubljana je leta 2011 v strateškem načrtu napovedal takratni pomočnik generalnega direktorja za informatiko, vendar sredstva za izvedbo te prenove niso bila nikoli zagotovljena. Edina večja naložba na področju informatike je bila uvedba radiološkega informacijskega sistema v letu 2012; financiralo jo je ministrstvo za zdravje.

Je zdaj omogočeno celovito (so)delovanje različnih strok, takojšnji prenos podatkov, je pri tem zagotovljena varnost pacientov? Po mojem védenju so ti sistemi v UKC še vedno razdrobljeni in nepovezani; koliko različnih IT sistemov pravzaprav trenutno deluje v kliničnem centru?

Lahko povemo, da je zdravje in varnost pacientov naša prva skrb. 

Na področju podpore procesom zdravljenja bolnikov obstajajo trije klinični informacijski sistemi in več ozko specializiranih sistemov, katerih funkcionalnosti klinični sistemi ne morejo pokrivati, so pa z njimi povezani. 

In kakšni so na tem področju vaši načrti v prihodnje? Ali računate tudi na pomoč ministrstva za zdravje – oziroma kaj od ministrstva na področju IT pričakujete na nacionalni ravni?

V prihodnje načrtujemo vzdrževanje in posodabljanje opreme in obstoječih informacijskih sistemov in storitev v skladu z razpoložljivimi finančnimi viri. V obdobju od 2011 do 2018 nam je v ta namen uspelo zagotoviti od 1,4 odstotka do 1,7 odstotka skupnih prihodkov. 

Za večje projekte, kot je, na primer, posodobitev radiološkega informacijskega sistema (PACS/RIS), pričakujemo tudi pomoč ministrstva za zdravje.

Z veseljem pa bi se priključili enotnemu zdravstvenemu informacijskemu sistemu, če bo ta vzpostavljen v obliki oblačnih storitev na ravni države.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.