Glasovanje o ukrepu, s katerim bo ZZZS po vseh postopkih, ki še sledijo – in teh ni malo, pa tudi povsem predvidljivi niso –, lahko namenil 35 milijonov evrov za paciente, ki predolgo čakajo, je na današnji izredni seji državnega zbora poskrbelo za presenečenje. Za spremembo odloka, ki bo omogočil nadaljnje postopke, je namreč glasovalo 44 poslancev, 23 jih je bilo proti. Zanimivo vlogo je odigrala Levica, v imenu katere je poslanec Miha Kordiš sicer napovedal glasovanje za predlagano spremembo odloka, nakar poslanci pri glasovanju sploh niso bili prisotni, bojda zaradi »napake«, češ da so prav v tistem trenutku imeli sejo poslanske skupine.

Toda državni zbor je kljub njihovi odsotnosti spremembo odloka sprejel približno uro po začetku izredne seje; zdaj se morajo pospešeno zvrstiti številni postopki, ki bodo omogočili namensko porabo sredstev še v tem letu. Ta korak ni preprost, saj je znano, da so kadrovske vrste v zdravstvu dokaj zdesetkane, zmogljivosti niso optimalne. Vendar imajo izvajalci – tisti, ki bodo zainteresirani za izvajanje dodatnega programa, ki bo obolele odrešilo mučnega čakanja –, zdaj na voljo praktično dva meseca, da se pripravijo na povečanje obsega storitev.

Kako zagotoviti namensko porabo milijonov?

Z Anko Bolko, direktorico področja za analitiko in razvoj pri ZZZS, smo se po končanem glasovanju v državnem zboru pogovorili o tem, kako se bodo odvijali postopki, povezani s sprejetjem aneksa številka dve k splošnemu dogovoru za to leto, z rebalansom finančnega načrta ZZZS pa tudi ali predvsem z natančnim načrtom, po kakšnem ključu in za katere storitve nameniti dodatne milijone. 

»Izvajalci bodo sredstva morali porabiti namensko – ZZZS bo to dosledno preverjal, tudi z nadzori in s preverjanjem obračunanih storitev pri posameznih izvajalcih,« zagotavlja Anka Bolka. 

Za zdaj podrobnejšega načrta za razdelitev teh sredstev še ni, vendar je v pripravi – ne bo pa edini. Svojo vizijo za porabo tega denarja, ki ga ni malo, bodo v obliki predlogov, o katerih se bodo potem pogajali, pripravili vsi partnerji, ki sodelujejo v vsakoletnem dogovarjanju o splošnem dogovoru za tekoče leto in ki bodo sodelovali tudi v dogovarjanjih o aneksu številka dve k splošnemu dogovoru za to leto.

Predlogi morajo biti nared do konca avgusta, nato se začnejo pogajanja.

Kot je znano, se partnerjem nikoli ne uspe dogovoriti o vseh rešitvah, zato o nerešenih vprašanjih odloča arbitraža – če tudi to ni uspešno, pa ima zadnjo besedo vlada. Ker je bilo doslej vedno tako, da je o končni rešitvi odločila vlada, se zdi zelo verjetno, da tudi pri dodatnem denarju za odpravo čakalnih dob ne bo nič drugače.

Anka Bolka, vodja področja za analitiko in razvoj, ZZZS – o nadaljnjih postopkih in ukrepih

Zakaj so poslanci SDS glasovali proti

Poslanci SDS so danes glasovali proti predlaganemu urgentnemu ukrepu, ki naj bi pometel z najdaljšimi repi čakalnih vrst, vendar se strinjajo s tem, da so čakalne dobe resen problem slovenskega zdravstva. Ta problem je po njihovi oceni obvladljiv, vendar ne s takšnimi ukrepi. Po mnenju poslanke Jelke Godec bo namreč tudi tokratnih 35 milijonov evrov, namenjenih za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, »denar spet vržen skozi okno, ne za skrajševanje čakalnih dob, ne za paciente«. 

V SDS svojo odločitev za nasprotovanje danes sprejetemu ukrepu – trenutno so med področji, kjer je nujno takojšnje, celovito ukrepanje, ortopedija, zobozdravstvo, kardiologija z angiologijo in okulistika – utemeljujejo tudi z nevzdržnim stanjem na področju evidentiranja čakalnih dob, ker zaradi prehoda na elektronsko beleženje verodostojnih podatkov preprosto ni.

Seveda je eno od ključnih vprašanj, kako si bodo partnerji, ko se bodo dogovarjali o končni različici aneksa, ki bo oblikovala ključ za razdelitev denarja med izvajalce, lahko pomagali s podatki o dejanskih čakalnih dobah, če teh ni. 

Anka Bolka: ZZZS ima na voljo dovolj podatkov o čakalnih dobah, da bodo odločitve pravilne

Anka Bolka pravi, da je večina podatkov sicer verodostojnih, a ne dovolj, zato ZZZS poziva ministrstvo za zdravje oziroma Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je nosilec tega projekta, k čimprejšnjemu dokončanju projekta – »k zagotovitvi sprotnih, ažurnih podatkov, ki jih NIJZ mora dobiti od izvajalcev«.

So zdajšnji podatki torej sploh ustrezna osnova za razdelitev 35 milijonov evrov med izvajalce, za konkretno izboljšanje dostopnosti zavarovancev in bolnikov do zdravstvenih storitev, ki jih nujno potrebujejo? 

»Osnova, ki sicer ni zadostna, predstavlja ustrezne temelje za razdelitev denarja,« meni Anka Bolka, kajti ZZZS ima po njeni oceni na voljo dovolj svojih podatkov o čakajočih in o najbolj akutnih področjih, kjer so čakalne dobe bistveno predolge. »Območne enote ZZZS imajo pogodbe z izvajalci in v tem sklopu stalno spremljamo realizacijo storitev, čakalne dobe, izvajamo nadzore, smo neposredno v stiku z izvajalci – to so še dodatni viri podatkov za bolj konkretne, bolj pravilne odločitve.«

Anka Bolka, vodja področja za analitiko in razvoj, ZZZS – o težavah z aktualnimi podatki glede čakalnih dob

Kakšni pa so bili odgovori SDS in Levice pred dobrim mesecem?

Po današnjem dogajanju je zanimivo pogledati odgovore, ki smo jih prejeli, ko smo sredi julija poslanskim skupinam poslali naslednje vprašanje: »Boste pripomogli k skrajšanju nedopustno dolgih čakalnih dob in k izboljšanju dostopnosti do zdravstvenih storitev s spremembo odloka državnega zbora, ki bo omogočil namensko porabo prostih sredstev ZZZS v višini 35 milijonov evrov?« 

Odgovora Levice, ki danes zaradi »lapsusa« ni glasovala, takrat nismo prejeli.

Iz stranke SDS, ki je zdaj glasovala proti predlaganemu ukrepu, pa smo takrat prejeli nedvoumen odgovor:  »Da.«. Sledila je podrobnejša obrazložitev, ki se precej razhaja z današnjim glasovanjem.

Dogajanje lahko komentirate na facebook.com/zdravstveniportal.si/.