Trenutno povsem verodostojnih podatkov o čakalnih dobah v slovenskem zdravstvu ni; o tem smo na zdravstvenem portalu že podrobneje pisali. Izkustvo številnih pacientov, ki čakajo dolgo, predolgo, pa potrjuje, da je na področju varovanja in udejanjanja (tudi z ustavo določenih) pravic pacientov do pravočasnega zdravljenja treba korenito ukrepati. Bo 35 milijonov evrov pomagalo – ali pa se bodo, nasprotno, izgubili neznanokam?
Takšna skrb, nemalokrat pa tudi skepsa, v zadnjem času preveva marsikoga, vse pogosteje sta tudi jasno in glasno izraženi. Kako bodo torej poslanci vedeli, da pri glasovanju o spremembi odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018 do 2020, ki omejuje najvišjo dovoljeno porabo sredstev tudi ZZZS-ju, glasujejo v dobro ljudi, ki so jih izvolili? Mnogi med njimi v tem trenutku, zaradi bolezni, ki je ogrozila njihovo zdravje, pri nekaterih pa tudi življenje, po nepotrebnem trpijo in doživljajo agonijo, prežeto z negotovostjo in trpljenjem.
Rezanje repov najbolj nedopustno dolgim čakalnim dobam
Denar bo po zdajšnjem predlogu namenjen za tiste zdravstvene storitve, kjer so čakalne dobe najbolj nedopustne. Po podatkih, ki so nam jih posredovali z ZZZS, so najbolj kritične štiri specialnosti: zobozdravstvo, ortopedija, okulistika ter kardiologija skupaj z angiologijo.
Tako je po omenjenih podatkih o čakalnih dobah 15. julija na zdravljenje pri zobozdravniku čakalo 43.450 pacientov, od tega več kot polovica (32.530) nad dopustno čakalno dobo. Med čakajočimi na ortopeda je 26.850 pacientov, med njimi je takšnih, ki čakajo nedopustno dolgo, 13.820. Na kardiološko in angiološko zdravljenje čaka 33.380 pacientov, 13.930 je takih, ki čakajo nedopustno dolgo. V okulistiki oziroma oftalmologiji pa je med čakajočimi na zdravstveno storitev 32.620 pacientov, 14.050 med njimi je na čakalnem seznamu nedopustno dolgo.
Pa bo odločanje o razdelitvi denarja lahko verodostojno, če verodostojnih podatkov o dejanskih čakalnih dobah v slovenskem zdravstvu že nekaj časa ni?
Priprave na partnersko pregovarjanje
Postopki se že odvijajo. Medtem ko je ZZZS predlagal ukrep, ki naj bi omogočil večji obseg zdravljenja v tem letu oziroma boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev, je, denimo, združenje zdravstvenih zavodov v juniju predlagalo drugačno finančno injekcijo. Po njihovem predlogu naj bi v aneksu številka dve k splošnemu dogovoru za to leto namesto širjenju obsega zdravstvenih programov in storitev dali prednost dvigu cen zdravstvenih storitev.
ZZZS se zavzema za širjenje obsega zdravstvenih programov in storitev, medtem ko je združenje zdravstvenih zavodov predlagalo za dvig cen zdravstvenih storitev.
Tako vlada kot parlamentarni skupni odbor sta prižgala zeleno luč rešitvi ZZZS, s katero naj bi zagotovili konkretno skrajšanje čakalnih dob.
Kot je znano, se o vsakoletnem splošnem dogovoru in aneksih k temu dokumentu, ki določa razdelitev zdravstvene finančne pogače, pogajajo partnerji – predstavniki izvajalcev (združenja in zbornice), ZZZS in ministrstva za zdravje. O predlogih, ki ne dobijo zelene luči, odloča arbitraža, v kateri so enakovredno zastopani vsi pogajalci; kadar tudi arbitražno ni mogoče doseči sporazuma, pa o spornih vprašanjih odloči vlada. In vedno znova se zgodi, da se odločanje o najbolj »spornih« rešitvah na koncu znajde na vladnem dnevnem redu.
Zdaj bo torej vsak od osmih partnerjev pripravil predloge, ki jih lahko vložijo do 6. septembra, ko začnejo teči postopki tako imenovanega partnerskega dogovarjanja.
Ponovna proučitev čakalnih dob in predlog konkretnih ukrepov, tudi v drugih vejah medicine
Predstavniki ministrstva za zdravje bodo v tem času pripravili predlog, ki bo zadostil pričakovanjem skupnega odbora državnega zbora. Ta je prejšnji teden podprl predlog spremembe odloka, s katerim se za 35 milijonov evrov zvišujejo letošnji odhodki javne zdravstvene blagajne. Pri tem pa so poslanci opozorili, da dodatna sredstva še ne bodo prinesla popolne rešitve v sklopu prizadevanj za skrajšanje čakalnih vrst, številni med njimi pa so izrazili tudi bojazen, da dodatni denar morda ne bo namenjen odpravljanju ene od največjih tegob slovenskega zdravstva.
Zato bo resorno ministrstvo pred pripravo predloga za aneks številka dve skupaj z ZZZS podrobno proučilo trenutne podatke o čakalnih dobah in o realizaciji zdravstvenih storitev v tem letu v vseh specialnostih, so na naše vprašanje o nadaljnjih ukrepih na tem področju odgovorili z ZZZS.
Glede na aktualne podatke bodo med kandidate za dodatno financiranje programa in posledično bistveno bolj ažurno izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev dodali tudi druge zdravstvene storitve oziroma veje medicine, v katerih se je nabralo nedopustno število čakajočih nad še dopustno (in varno) čakalno dobo.
Vladni načrt za res učinkovito skrajševanje čakalnih vrst naj bi bil nared že danes.
Na seznam za krajšanje čakalnih vrst bodo poleg štirih trenutno izpostavljenih dodali tudi druge zdravstvene storitve oziroma veje medicine, v katerih se je nabralo nedopustno število čakajočih nad še dopustno (in varno) čakalno dobo.
Dogajanje lahko komentirate na facebook.com/zdravstveniportal.si/.