Zakaj je v javnosti dobilo domicil tako vztrajno zavzemanje za zaostritev veljavne okoljske zakonodaje? Zato, ker, na primer, zdajšnja ureditev sosežigalnici (v primerjavi s sežigalnico) dopušča petkrat višjo vrednost izpustov benzena; pri sežigalnici se upoštevanje najvišje vrednosti preverja na pol ure, sosežigalnica pa lahko to vrednost v enem dnevu tudi večkrat prekorači, saj je doslej zadostoval zgolj povprečni seštevek vrednosti, doseženih na dnevni ravni. Benzen, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, je med pomembnimi povzročitelji rakavih obolenj – in prebivalci srednje Soške doline v primerjavi z ostalim prebivalstvom Slovenije pomembno pogosteje zbolevajo za rakom. Oziroma, kot je že pred leti v pogovoru za Zdravstveniportal.si izpostavila Nevenka Mlinar, zdravnica iz Deskel, ki je spodbudila tudi množični poziv zdravnikov k ukrepanju za obvarovanje zdravja prebivalstva, izpostavljenega industrijskemu onesnaževanju: »Vsi prebivalci srednje Soške doline so nekako okuženi z azbestom, zdaj so še tarča izpustov iz sosežigalnice, zato bi bila država do njih lahko milostna in jim omogočila, da zaživijo v čistejšem okolju!«.
»V Kanalu, kjer sem živela, v naši ulici skorajda ni bilo hiše, v kateri ne bi bilo vsaj ene smrti zaradi rakavega obolenja,« pravi ena od nekdanjih prebivalk srednje Soške doline, ki ni želela ostati v enem od najbolj ranjenih okolij na Slovenskem.
»Verjetnost, da zbolimo za rakom, je v nekaterih delih države, žal, večja. Dejavnikov in razlogov za obolenje je sicer veliko – boleče je, da je eden od njih tudi ta, ali živite v bližini tovarne Salonit ali ne,« pa opozarjajo pri Inštitutu 8. marec, enem izmed pobudnikov zbiranja podpisov, na podlagi katerih je novela zakona o varstvu okolja našla pot v zakonodajno kolesje. O usodi noveliranega zakona – in s tem tudi o usodi vseh prebivalcev, ki živijo v bližini katerekoli onesnaževalske industrije, bodo poslanci odločili jutri.
Benzen, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, je med pomembnimi povzročitelji rakavih obolenj – in prebivalci srednje Soške doline v primerjavi z ostalim prebivalstvom Slovenije pomembno pogosteje zbolevajo za rakom. Kot pravi ena izmed nekdanjih domačink: »V Kanalu, kjer sem živela, v naši ulici skorajda ni bilo hiše, v kateri ne bi bilo vsaj ene smrti zaradi rakavega obolenja.«
Oči so (spet) uprte v poslance
Oči članov nevladnih organizacij, ki poskušajo prebivalcem srednje Soške doline odpreti vrata v boljši jutri, so uprte v poslance.
V društvu Eko Anhovo in dolina Soča trdno verjamejo, da bodo poslanci glasovali za zaščito življenj tako, da bodo onesnaževalci primorani korenito zmanjšati zdaj nedopustne razsežnosti onesnaževanja. In to kljub temu, da so se v tem tednu sicer javno oglasila tudi združenja, ki poskušajo braniti podjetje Salonit Anhovo in njegovo dejavnost.
Sindikatu delavcev tamkajšnje cementarne in društvu obolelih zaradi azbesta sta sledili še društvi upokojencev iz Deskel in Kanala, kanalski občinski odbor stranke upokojencev, tamkajšnja lovska družina in turistično društvo pa tudi kulturno društvo in športni klub iz Deskel – v oceni, češ da gre za »brutalno izkoriščanje zgodb iz preteklosti, ki so povezane z žrtvami proizvodnje azbest-cementnih izdelkov«. Ob tem omenjeni, ki so se včeraj zbrali tudi na protestnem shodu, izpostavljajo, da tovrstne proizvodnje v srednji Soški dolini že desetletja ni več, in dodajajo, da v resnici vse »rane«, povzročene z azbestnim onesnaževanjem, še niso zaceljene.
V društvu Eko Anhovo in dolina Soča trdno verjamejo, da bodo poslanci glasovali za zaščito življenj tako, da bodo onesnaževalci primorani korenito zmanjšati zdaj nedopustne razsežnosti onesnaževanja.
Stare rane, ki še niso zaceljene, prekriva novo, nič manjše breme
Res je, da stare rane niso zaceljene, vendar to ni vse. Danes v okolici Anhovega vznikajo tudi vedno nova obolenja, o katerih, kar se tiče vzroka za nastanek, po mnenju zdravniške stroke ni nobenega dvoma.
V tem smislu so opozorila zdravnikov – tistih, ki zdravijo prebivalce srednje Soške doline, in vseh ostalih, ki se jim na različnih ravneh skrbi za javno zdravje prav tako ne zdi dopustno, da bi bilo prebivalstvo v bližini okoljsko izjemno obremenjujoče industrije še naprej vrednoteno kot drugorazredno – nedvoumna in boleče neposredna.
Naj spomnimo: v članku Sežig in sosežig odpadkov: zdravniki ponovno povzdignili glas in vzeli v bran življenja, ki jih pri nas s pomočjo zakonodajne zelene luči nemoteno ogrožajo okoljski onesnaževalci so tako Nevenka Mlinar, Metoda Dodič – Fikfak, Miran Brvar, Marina Praprotnik, Andreja Kukec, Ana Mavrič in Lenart Škof že pred dvema letoma spregovorili tudi v video pogovorih oziroma video izjavah.
Danes v okolici Anhovega vznikajo tudi vedno nova obolenja, o katerih, kar se tiče vzroka za nastanek, po mnenju zdravniške stroke ni nobenega dvoma.
Onesnaževanje največji odtis pušča na zdravju otrok
Ob rob pričakovanemu skorajšnjemu sprejetju novele zakona, ki bo v prihodnje bistveno bolje ščitila zdravje ljudi, zdajšnjih in prihodnjih generacij, velja izpostaviti opozorila pediatrije Marine Praprotnik: »Vse raziskave kažejo, da so otroci med najbolj ranljivimi in najbolj dovzetnimi za neugodne vplive iz okolja. Več časa preživijo zunaj; njihov minutni volumen dihanja na telesno površino je večji kot pri odraslih, tako da 'podihajo' več zraka kot odrasli – in tako pride v otrokovo telo tudi več onesnaževal ... Pri otrocih, ki živijo v bližini sežigalnic, je tveganje za nastanek nevroloških bolezni, obolenj dihal ter prirojenih bolezni srca in obtočil bistveno večje.«
Združenje Eko Anhovo in dolina Soče ob tem poudarja, da so vse, ki so se jim v zadnjih letih pridružili v doslej donkihotskem boju z onesnaževalskim gigantom, prosili za pomoč – »iz obupa nad stanjem zdravja in okolja, kjer se onesnaževanje nadaljuje v razsežnostih, kakršnih ne poznamo nikjer v Sloveniji niti v Evropi, kar potrjuje tudi zdravstvena stroka.« Poslanci so v začetku leta pokazali, da razumejo njihovo stisko. Bo tako tudi pri drugem branju novele in potem še pri končnem glasovanju?
Najbolj izstopajoče je breme, ki pušča odtis na otrocih, ki živijo v bližini sežigalnic – in se odraža v kasnejšem nastanku nevroloških bolezni, obolenj dihal ter prirojenih bolezni srca in obtočil.
Naslovna fotografija: Diana Zajec; ostale fotografije: STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
