Novela zakona o varstvu okolja, ki so jo v zakonodajni postopek na podlagi zbranih podpisov vložile nevladne organizacije, bo preizkusni kamen dobronamernosti poslancev. Bodo člani matičnega parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor glasovali v prid zdravju in se na zakonodajni poti približali predlaganim zaostritvam obstoječe zakonodaje? Glede odgovora na to retorično vprašanje preprosto ne bi smelo biti dvoma, na kar so poslance dan pred odločanjem spomnili tudi pobudniki novele: glas »za« pomeni glas za dobro ljudi in glas za čistejši zrak.
Zadnja novica – 17. januar 2024:
Naj ob tem spomnimo, da so zdravniki že pred štirimi leti argumentirano pozvali odločevalce k izenačitvi mejnih izpustov onesnaževal za sežig in sosežig odpadkov, k izenačitvi, ki je tako tehnološko kot pravno izvedljiva, o čemer smo na zdravstvenem portalu podrobno pisali.
Za zaščito ljudi pred onesnaževali, ki so dokazano strupena
Zato člani delovne skupine, ki v sklopu zdravniške zbornice spremlja, opozarja in ozavešča o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje – izr. prof. dr. Metoda Dodič – Fikfak, izr. prof. dr. Miran Brvar, Nevenka Mlinar, mag. Marina Praprotnik in Ana Mavrič –, ponovno opozarjajo, da med termično obdelavo odpadkov nastaja mešanica plinastih snovi in delcev, ki vsebuje tako različne težke kovine (živo srebro, krom, mangan, baker, arzen, kadmij, svinec …) kot tudi različne druge strupene spojine, od dioksinov, furanov do dušikovih oksidov.
Te snovi se potem, ko pridejo v zrak, nalagajo v površinske in podzemne vode pa tudi v zemljo, v kateri rastejo rastline, s katerimi se ljudje hranijo – in ta onesnaževala se v okolju in v človekovem telesu, kot opozarjajo zdravniki, kopičijo desetletja.
Številna od teh onesnaževal so dokazano strupena in prek različnih mehanizmov delujejo na zdravje. Povzročajo oksidativni stres in vnetje, vplivajo na hormonski sistem, na rastne faktorje, poškodujejo DNK – in posledično botrujejo nastanku različnih bolezni, najsi bodo to rakava obolenja ali bolezni dihal, bolezni živčevja ali razvojne anomalije pri otrocih.
Med termično obdelavo odpadkov nastaja mešanica plinastih snovi in delcev, ki vsebuje tako različne težke kovine (živo srebro, krom, mangan, baker, arzen, kadmij, svinec …) kot tudi različne druge strupene spojine, od dioksinov, furanov do dušikovih oksidov. Številna od teh onesnaževal so dokazano strupena in prek različnih mehanizmov delujejo na zdravje. Povzročajo oksidativni stres in vnetje, vplivajo na hormonski sistem, na rastne faktorje, poškodujejo DNK – in posledično botrujejo nastanku različnih bolezni, najsi bodo to rakava obolenja ali bolezni dihal, bolezni živčevja ali razvojne anomalije pri otrocih.
Onesnaževala se na določenih področjih zadržujejo dlje in povzročijo še več škode ...
Zakaj velja spremeniti veljavno zakonodajo – ne z uredbami, ampak z noveliranimi zakonodajnimi določbami? Zato, ker aktualna ureditev pri nas za določena onesnaževala predpisuje različne mejne vrednosti – ene (strožje) veljajo za sežigalnice, druge (bistveno ohlapnejše) za sosežigalnice. Tako je, denimo, za dušikove okside mejna vrednost, ki velja za sežigalnice, več kot še enkrat nižja kot pri sosežigalnicah.
Po prepričanju zdravnikov bi morale tudi sosežigalnice dejavnost, ki že v osnovi prestavlja grožnjo zdravju in okolju, opravljati na način, ki je, kar se tiče okoliškega prebivalstva, »enako varen in nadzorovan kot pri sežigalnicah. Zahteva za izenačitev sežiga in sosežiga je v Sloveniji še dodatno utemeljena, saj je naša država reliefno zgrajena iz slabo prevetrenih zaprtih kotlin in dolin, kar omogoča, da se onesnaževala na določenem področju zadržujejo dlje. Največja naprava za sosežig je umeščena na območju srednje Soške doline, kjer beležimo največje število poklicnih in okoljskih bolezni v Sloveniji, ki so že tako ali tako povzročene s preteklim industrijskim onesnaževanjem, in kjer je število rakavih obolenj nadpovprečno visoko,« opozarjajo omenjeni zdravniki.
Ti so se – tako kot civilna združenja na čelu z Inštitutom 8. marec ter domačini iz okolice Anhovega, ki plačujejo največji davek na račun industrijsko pogojenega in povzročenega onesnaževanja – oglasili v zadnjih dneh, da bi poslance spodbudili k razumnemu ravnanju in glasovanju za spremembe, predlagane v noveli zakona.
Ob tem je Nika Kovač, direktorica inštituta 8. marec, današnjo napoved vodstva Salonita Anhovo, češ da bodo zahtevali ustavno presojo predlagane novele zakona, ki prebivalce Anhovega ščiti pred počasno smrtjo zaradi bolezni dihal, pospremila z oceno, da tako lahko razmišlja in ravna le tuj kapitalist, ki na račun zdravja ljudi vsako leto zasluži deset milijonov evrov ...
Kako bodo torej glasovali poslanci? V dobro zdravja ali kapitala?
Zahteva za izenačitev sežiga in sosežiga je v Sloveniji še dodatno utemeljena, saj je naša država reliefno zgrajena iz slabo prevetrenih zaprtih kotlin in dolin, kar omogoča, da se onesnaževala na določenem področju zadržujejo dlje. Največja naprava za sosežig je umeščena na območju srednje Soške doline, kjer beležimo največje število poklicnih in okoljskih bolezni v Sloveniji, ki so že tako ali tako povzročene s preteklim industrijskim onesnaževanjem, in kjer je število rakavih obolenj nadpovprečno visoko.
Poslanci soglasno pokazali, da jim je mar za zdravje slovenstva, zahteve glede meritev izpustov pri sosežigu so še zaostrili
Ljubljana, 17. januar 2024
Poslanci, člani matičnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, so danes pokazali, da jim je mar za zdravje slovenstva. Pri drugem branju predloga novele zakona o varstvu okolja so namreč soglasno podprli spremembe, ki bodo z zaostritvijo zahtev glede izpustov iz sosežigalnic pripomogle k zmanjšanju onesnaževanja.
Fokus novele zakona, ki jo je na podlagi zbranih podpisov slovenskih državljanov v zakonodajni postopek vložila civilna družba (društvo Eko Anhovo in dolina Soče skupaj z Inštitutom 8. marec), je sicer prvenstveno usmerjen v zaščito prebivalcev srednje Soške doline. Ti na račun industrijskega onesnaževanja tamkajšnjega območja že desetletja plačujejo največji bolezenski davek na Slovenskem, v preteklosti tudi na račun izpostavljenosti azbestu.
Zbolevnost za rakom je na tem območju Slovenije najvišja; v srednji Soški dolini je zabeleženih največ okoljskih in poklicnih bolezni, samo v zadnjih dveh desetletjih je tamkaj na račun dolgoletnega onesnaževanja hudo zbolelo ali umrlo več kot 2500 ljudi.
Po izglasovanju vsebinsko dopolnjene novele se bodo zahteve glede izpustov iz sosežigalnic zaostrile, vendar ne z izenačitvijo standardov s tistimi, ki veljajo za sežigalnice, ampak bodo mejne vrednosti določene v skladu s tako imenovanimi BAT zaključki. Evropska komisija (EK) je namreč pred petimi leti sprejela nove zahteve glede mejnih vrednosti pri sosežigalnicah, bistveno strožje od teh, ki so v veljavi pri nas. Civilna družba se je, skupaj z zdravniki, sicer že pred dvema letoma zavzemala, da bi pri nas upoštevanje takšnih standardov postalo obveza, vendar se to ni zgodilo.
Podatki, o katerih smo na zdravstvenem portalu že podrobno pisali, kažejo, da bi Slovenija morala v skladu z zahtevami EK za sežigalnice in BAT zaključki iz leta 2019 mejne vrednosti skupnega prahu pri sežigu zmanjšati do 5-krat, pri sosežigu pa do 15-krat. Številke sicer nekoliko variirajo, vendar je situacija zelo podobna tudi pri drugih onesnaževalih, ki puščajo neizbrisen pečat na zdravju ljudi in na okolju; med njimi so klorovodikova kislina, dušikovi oksidi, žveplov dioksid, kadmij in titan, živo srebro ter dioksini in furani.
V tem smislu je zelo dobrodošlo, da se bo, ko bodo spremembe zakona o varstvu okolja – novelo v kratkem času čaka še tretje branje in potem glasovanju o sprejetju noveliranega zakona – zaživele v praksi, zaostrili tudi kriteriji za monitoring.
Onesnaževalci bodo morali meritve izvajati pogosteje, rezultate javno objaviti in jih vsak mesec pošiljati tako občini, v sklopu katere izvajajo dejavnost, kot tudi resornemu ministrstvu. Podatki bodo tudi javno objavljeni.
Fotografije: STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
