Zdravniška zbornica Slovenije je v teh dneh javno opozorila na vnovični pojav lažnih in zavajajočih oglasov za prodajo »čudežnih zdravil«, ki smo jih na zdravstvenem portalu že večkrat izpostavili – v preteklosti je šlo za zavajajoče trditve in goljufive oglase, ki so obljubljali ozdravitev bolnikov z revmatološkimi obolenji ali slabo slišečih in gluhih, za odpravo bolečin ali radikalno shujšanje ... Tokrat so za objavo zlaganih trditev o zdravilu za sladkorno bolezen (neobstoječem, seveda), izmišljenih imen diabetologov in sklicevanjem na neobstoječe zdravstvene institucije s krajo identitete zlorabili spletno stran multimedijskega centra (MMC) TV Slovenija. 

»V zadnjem času smo priča številnim zavajajočim in neresničnim objavam o čudežnih zdravilih za zdravljenje sladkorne bolezni. Zadnja med njimi oglašuje izdelek 'inspilar', ki stane 39 evrov – prodaja ga Lojze Bizjak, ki naj bi bil zdravnik in predstojnik Inštituta za diabetologijo. Zdravnik diabetolog s tem imenom in priimkom v Sloveniji ne obstaja, kaj šele Inštitut za diabetologijo – pa tudi nobena od drugih trditev o načinu delovanja pripravka in njegovi domnevni učinkovitosti, navedenih v promocijskem članku, ni resnična, ampak gre za nevarno zavajanje,« opozarja izr. prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanskega UKC, sicer tudi predsednica Diabetološkega združenja Slovenije, ter dodaja: »Takšne oglase ostro obsojamo!«.

Izr. prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič ob pojavnosti takšnih praks upa, da ljudje že sami znajo ločiti verodostojno informacijo od namernega in nevarnega zavajanja. Če torej na spletu naletite na vsebino, ki vas spodbuja k nakupu zdravil za diabetes ali zdravilnih pripravkov oziroma nepoznanih prehranskih dodatkov, se posvetujte z izbranim zdravnikom ali medicinsko sestro, z edukatorico ali diabetologom – vsekakor pa odsvetuje nakup zdravil prek spleta.

Strežniki so v tujini, zato imajo pristojne institucije zvezane roke ...

Pri zdravniški zbornici so objavili javno opozorilo o nevarnosti tovrstnih oglasov, sum kršitev zakonodaje pa so prijavili na pristojna organa – tržni inšpektorat in Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Po njihovem ukrepanju pričakujejo povratne informacije.

Vendar ta zgodba ni preprosta, kajti poskusi tovrstnih zlorab prihajajo iz tujine; Slovenija oziroma Slovenci so zgolj tarča goljufov, ki si obetajo čim več dobička na račun naivnosti, neznanja, obupa. Gre za goljufijo, ki se ji je treba izogniti že na daleč – pa za to ne potrebujemo sofisticiranega znanja, zadostuje že uporaba zdrave kmečke pameti.

Zavajajoči oglasi praviloma ciljajo na najpogostejše bolezni in zdravstvene težave

O pojavnosti tovrstnih oglasov, ki zlorabljajo bodisi ime medija bodisi ime določenega strokovnjaka ali institucije – ali pa se odločijo za navajanje oseb in institucij, ki v resnici sploh ne obstajajo –, smo na zdravstvenem portalu že veliko pisali. In tudi raziskovali ozadje takih strani, ki imajo praviloma strežnik v tujini, na varnem pred slovenskimi uradnimi organi, ki bi sicer morali upravičeno in pospešeno ukrepati proti avtorjem škodljivih, zavajajočih in lažnih navedb, s katerimi ti izrabljajo stisko obolelih in jim povzročajo tako zdravstveno kot tudi finančno škodo. V takih primerih je sporna že namera, ki ima v praksi lahko hude posledice.

Zavajajoči oglasi praviloma ciljajo na najpogostejša obolenja in bolezenske sklope, na zdravstvene težave, s katerimi se spopada precejšen delež prebivalstva, na tegobe, zaradi katerih bi si marsikdo želel izvedeti za »čudežno zdravilo«, ki bi omogočilo takojšnjo ozdravitev – a takih zdravil ni, razen fiktivnih v zlaganih oglasih za ničvredne pripravke.

Možnosti za ukrepanje so pičle

Tudi prof. dr. Matija Tomšič, specialist revmatologije in predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana, se je že nemalokrat javno odzval na podobna škodljiva in zlagana zavajanja; na eni od tovrstnih goljufivih spletnih strani namreč z obljubljanjem čudežne ozdravitve niso zlorabili le revmatološke stroke, ampak tudi njegovo ime. A možnosti za ukrepanje so pičle.

»Tudi ko nekdo tako stran prijavi ustreznemu inšpektoratu, na inšpektoratu ugotovijo, da je spletna stran v tujini in da nimajo nobene pristojnosti za ukrepanje. Tako v resnici nimamo na voljo skoraj nobene druge možnosti kot stalno opozarjanje, da navdušujoče hitre rešitve običajno ne držijo, ampak gre za absolutno zavajanje. Dolgoročno se bo število uporabnikov takih 'nategov' resda zmanjšalo, bojim pa se, da se bodo pojavile nove oblike zavajanja obolelih,« ocenjuje revmatolog prof. dr. Matija Tomšič.

Ne pustite se speljati na led

Pri tovrstnih zlorabah gre praviloma za dva pristopa: po eni strani za nenadzorovano polnjenje oglaševalskih vsebin v verodostojnih medijih, po drugi strani pa za krajo identitete verodostojnega medija.

Če torej na spletu naletite na cenene ponudbe neučinkovitih in škodljivih ali celo neobstoječih izdelkov, preverite, ali se morda po »zaslugi« klika ali dveh niste znašli na eni od goljufivih spletnih strani, ki jih je danes malo morje – in se takim ponudbam na daleč izognite, če želite dobro sebi in svojemu zdravju. 

Takšne »edinstvene in le kratko trajajoče ponudbe« se že dolgo pojavljajo na različnih spletnih straneh resnih medijev – v sklopu vnaprej zakupljenega oglaševalskega prostora, kjer sicer verodostojni vsebini sledi oglas, ki z verodostojnostjo nima skupnega prav nič. Posledično pa določeni posamezniki oglasu kljub temu, da je vsebina napisana v slabi slovenščini in zaradi zlaganih informacij že na daleč prepoznavna kot goljufija, nasedejo obljubam o povrnitvi zdravja. In nemalokrat ne vedo točno, kje in kako so se pustili speljati na led – težava, s katero se spopadajo in za katero so prejeli nekakšen nepreverljiv lek, pa noče in noče izzveneti.

Zato ne velja pozabiti, da imamo na Slovenskem – pa naj še tako upravičeno tarnamo nad nedopustno dolgimi čakalnimi dobami – primerjalno zelo dober zdravstveni sistem. Ta resda potrebuje temeljite in celovite korekcije, a razmere nikakor niso tako slabe, da bi se morali ozirati v ničvredne oglase, ki na račun obljub o zdravju bolnim kradejo denar iz žepa – za nič oziroma za nekaj, kar obolelim lahko le še dodatno okrni zdravje.

Simbolična fotografija: iStock; izvedba naslovnice: Zdravstveniportal.si; posnetki zaslona: konkretni primeri lažnih, zavajajočih oglasov in izmišljenih odzivov bralcev na učinkovanje oglaševanih »zdravil« in »zdravilnih« pripravkov

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.