NIOSB ni prava rešitev za otroško srčno kirurgijo, bi lahko v kratko poved strnili skupno stališče sindikatov, ki v sklopu ljubljanskega UKC združujejo dobri dve tretjini od skupno 8000 zaposlenih. Ti so nastajanje nacionalnega inštituta, ki bo pod okriljem UKC deloval kot povsem samostojna enota, označili kot »neke vrste tumor«. 

Sindikati vodstvu NIOSB zamerijo visoke podjemne ali druge pogodbe, s katerimi da so v prid posameznih strokovnjakov iz tujine, ki trenutno rešujejo delovanje tega programa, zaobšli sistem plač v javnem sektorju. Ustanavljanje novega pravnega subjekta za dejavnost, ki teče v sklopu UKC, se sindikatom zdi nepotrebno, zato upajo, da bo vlada, ki stoji za tem projektom, po tehtnem razmisleku čim prej našla boljše rešitve od zdajšnjih.

Pet sindikalnih enot, ki »pokrivajo« predvsem področje zdravstvene nege in radiologije, je v javnem pismu zastavilo niz retoričnih vprašanj, namenjenih članstvu in zainteresirani javnosti. Kot sporno izpostavljajo načrtovano delovanje NIOSB, ki naj bi od UKC »prevzel zaposlene, 'najel' prostore, dal nekaterim zaposlenim drage podjemne ali druge pogodbe in tako zaobšel sistem plač v javnem sektorju, hkrati pa dobival vso podporo s strani podpornih služb UKC«. 

Niz sindikalnih zakajev v zgodbi o otroških srcih

Po oceni sindikatov si v tem trenutku velja zastaviti racionalno vprašanje – zakaj tako? 

»Zakaj ministrstvo za zdravje v 12 letih ni bilo sposobno zagotoviti pogojev za stabilno, kakovostno in učinkovito izvajanje programa, ki bi poskrbel za najbolj ranljivo skupino naše populacije? Zakaj so s strani ministrstva za zdravje v zadnjih osmih letih v UKC zamenjali šest generalnih direktorjev in na ta način povzročali kaos v največji in kljub temu najboljši zdravstveni ustanovi v regiji?« 

Vprašanjem pa ni konca. Zakaj niso bili na vladni strani sposobni zagotoviti, da bi se za program otroške srčne kirurgije pravočasno izobrazilo nekaj specialistov, ki bi tako ohranili program pri življenju? Zakaj se zdaj poskuša UKC razkrojiti z ustanavljanjem novega inštituta, kar bo lahko povod za nove zavode znotraj že obstoječega zavoda – in to prav v trenutku, ko je UKC Ljubljana po nenadnem in očitno »orkestriranem« odhodu treh otroških kardiologov z mukami uspel zagotoviti vse potrebno za uspešno in celostno izvajanje programa otroške srčne kardiologije, kar so priznali celo predstavniki NIOSB? 

Vprašanja, ki so jih javnosti, strokovni in laični, nanizali predstavniki sindikalne srenje, se strnejo v samospraševanju, »v čem je dodana vrednost takšnega pristopa in zakaj ni mogoče takšnega programa opravljati znotraj UKC z enakimi metodami, kot jih predlagajo pobudniki novo formiranega inštituta na čelu s prof. Gregoričem?«

Ministrstvo za zdravje: gre za začasno pomoč, ki je nujna

Dejstvo je, da dosedanji interni in eksterni poskusi reševanja otroške srčne kirurgije niso bili uspešni – in logično je, vsaj v slovenskem prostoru, da bodo zdajšnje poteze, ki niso vkalupljene v običajne zdravstveno-politične modele, oporekane.

Profesor Gregorič je takoj po omenjenem sestanku v UKC Ljubljana za Zdravstveniportal.si razgrnil svoje načrte glede slovenske otroške srčne kirurgije – njegovi odgovori so strnjeni v danes objavljenem intervjuju za zdravstveni portal.

Sicer pa se je na sindikalno pismo javnosti danes odzvalo ministrstvo za zdravje, ki poudarja, da je po posvetovanjih s stroko in po pogovorih s starši otrok ugotovilo, da so težave v otroški srčni kirurgiji tako eskalirale, da jih je nemogoče rešiti v okviru obstoječe organiziranosti. Ker je »stroka nasprotovala predlogu ministrstva, da se program ukine, zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami pa se zagotovi v tujini«, je vlada pred osmimi meseci ustanovila NIOSB, pri čemer pa »vsako ustanavljanje nove institucije zahteva določen čas«. 

Kaj pa sporne podjemne pogodbe in očitano vpletanje v klinično delo UKC? Na ministrstvu se sklicujejo na mnenje prof. Igorja Gregoriča, češ da bo klinični del inštituta zaživel šele, ko bo zagotovljeno varno in kakovostno zdravljenje otrok.

NIOSB je do zdaj zaposlil nosilce zdravstvene dejavnosti, nadaljeval bo z zaposlovanjem zdravnikov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja – kadra, ki ga potrebujejo za kakovostno in varno delovanje otroške srčne kirurgije. Ker je NIOSB javni zdravstveni zavod, bodo za zaposlene veljala enaka pravila kot v ostalih javnih zdravstvenih zavodih, klinični del inštituta pa bo zaživel, ko bo zagotovljeno varno in kakovostno zdravljenje otrok. 

Na resornem ministrstvu poudarjajo, da pravice delavcev ne bodo ogrožene, kajti posamezni strokovnjaki bodo v sklopu NIOSB sicer res delali tudi po podjemnih pogodbah, vendar le toliko časa, dokler NIOSB ne bo imel dovolj lastnih kadrov za varno in kakovostno obravnavo bolnikov. 

Sporni dnevni honorarji »uvoženih« zdravnikov so primerljivi s honorarji pediatričnih srčnih kirurgov, ki v UKC prihajajo iz Prage – tovrstna začasna pomoč pa je nujna, ker »UKC Ljubljana nima dovolj svojih strokovnjakov, da bi lahko zagotavljal varno in kakovostno obravnavo otrok«.

Razkroj javnega zdravstva in dražje storitve – ali iskrena skrb za otroke?

Sindikati, ki so se danes oglasili v javnosti, so, nasprotno, prepričani, da bi vztrajanje pri reševanju otroške srčne kirurgije z NIOSB pomenilo »razkroj javnega zdravstva in posledično dražje storitve za vse državljane in državljanke ter izgubo pomena UKC Ljubljana kot vrhunskega centra za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje«.

Sindikati upajo, da na strani politike obstajata razum in volja, da se zadeve ponovno premisli in čim prej najde rešitve, ki bodo postavile temelje za dolgoročno uspešno izvajanje programa, kajti »dobre in pravilne rešitve so lahko tudi referenca za vse ostale 'programe' znotraj zdravstvenega sistema ali kar za celotno dejavnost zdravstva«.

Prof. dr. Igor Gregorič pa je, nasprotno, za Zdravstveniportal.si zatrdil: »Smo na pravi poti. Cilji so izvirni in iskreni. Gre za otroke. Za to, da bo oskrba bolnih otrok tudi v Sloveniji, kot povsod drugod v razvitem svetu, varna, na najvišji strokovni ravni, brez strahu in skrbi staršev, ali bo za njihovega otroka poskrbljeno pravočasno, v domačem okolju, v skladu z vsemi strokovnimi smernicami.«

Po njegovih besedah NIOSB »absolutno zagovarja vse te stvari – in jih tudi namerava zagotoviti! Če bomo dosegli, da bodo vsi zaposleni začutili pripadnost inštitutu, v sklopu katerega bodo delali, je uspeh zajamčen. V preteklosti je bila razdrobljenost strok, vpetih v delovanje programa otroške srčne kirurgije, zagotovo ključni problem. Zato v naših načrtih vidim le dobro. Nekateri morda menijo, da sem naiven, vendar imam kar nekaj podobnih izkušenj, tudi v institucijah, ki so danes med najbolj priznanimi na svetu, kot je, na primer, bolnišnica Texas Children Hospital. Menim, da je struktura, kakršno smo zasnovali, pravilna. in prepričan sem, da bomo v teh prizadevanjih uspešni!«

Prof. dr. Tomislav Klokočovnik: delovanje institucije v instituciji bo sprožalo trenja

Zanimalo nas je tudi mnenje predstojnika Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKC Ljubljana prof. dr. Tomislava Klokočovnika, ki bedi nad srčno kirurgijo tako za odrasle kot za otroke – in ki si prav tako želi čimprejšnje ureditve problema otroške srčne kirurgije. 

Zagotovitev pediatričnega srčnega kirurga je, kot meni Klokočovnik, osnova, vse ostalo pa je zdaj, ko so temelji otroške srčne kirurgije urejeni, najbolje reševati v sklopu UKC Ljubljana.

»NIOSB želimo srečo. Toda moje osebno mnenje, kot delavca, človeka iz 'proizvodnje', ki ta ogromni pogon vodi – vsako leto pregledamo 1000 srčnih in 400 žilnih pacientov –, je, da za uspešno delovanje otroške srčne kirurgije nujno potrebujemo stalno zaposlitev srčnega kirurga in tudi kardiologov. In tu se ta zgodba konča. Otroci bodo rešeni, imeli bodo 24-urno oskrbo. V sklopu programa bomo imeli svoje ljudi. Če bomo vztrajali pri delovanju institucije v instituciji, pa bo to sprožalo številna trenja in težave, ki se utegnejo zelo slabo končati.«