»Podatki kažejo, da je v Sloveniji na spletu razširjeno zlasti kupovanje ponaredkov zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije, ki so pogosto oglaševani kot '100-odstotno originalni izdelki',« je na novinarski konferenci Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) opozorila Andrea Šetina, vodstvena predstavnica Dolenjskih lekarn. Ta ponarejena zdravila pa lahko povzročijo nepopravljivo škodo, če ima moški, ki jih jemlje, nizek krvni tlak, katero od srčno-žilnih bolezni ali okvaro jeter.
Vodstvo lekarniške zbornice na to problematiko javno opozarja, ker se je samo v zadnjem mesecu pojavilo več spletnih trgovin, ki prodajajo ponarejena zdravila, potencialne kupce iz Slovenije pa – da bi ustvarili lažen občutek varnosti in zanesljivosti – zavajajo z uporabo domen, ki so podobne imenom slovenskih lekarn (nekaj tovrstnih goljufivih primerov: lekarnagorenjska.com, lekarnakoper.com, ljubljanalekarna.com).
V Sloveniji je na spletu razširjeno zlasti kupovanje ponaredkov zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije, ki so pogosto oglaševani kot '100-odstotno originalni izdelki', vendar ta ponarejena zdravila lahko povzročijo nepopravljivo škodo, če ima moški, ki jih jemlje, nizek krvni tlak, katero od srčno-žilnih bolezni ali okvaro jeter.
Andrea Šetina, Dolenjske lekarne
Domene goljufivih strani so registrirane v Hongkongu, Indiji, Nigeriji ...
»Večina takšnih spletnih strani gostuje v oblačnih storitvah, domene pa so registrirane izven EU – na primer v Hongkongu, Indiji, Nigeriji ... Te lažne spletne lekarne uporabnikom obljubljajo hiter in enostaven dostop do zdravil, tudi do tistih, za katere sicer potrebujete zdravniški recept – že to je znak, da gre v resnici za lažno spletno lekarno in za vprašljive izdelke, kajti splet je preplavljen s ponarejenimi zdravili,« opozarja predsednica LZS mag. Darja Potočnik Benčič.
Sestava ponarejenih zdravilih ni znana. Ti izdelki so lahko brez osnovne učinkovine, ki jo mora vsebovati določeno zdravilo, lahko vsebuje neznane nadomestne sestavine, odmerki so napačni, poleg tega pa ponarejena zdravila pogosto vsebujejo strupene primesi, težke kovine, patogene mikroorganizme ali organska topila.
Lažne spletne lekarne uporabnikom obljubljajo hiter in enostaven dostop do zdravil, tudi do tistih, za katere sicer potrebujete zdravniški recept – že to je znak, da gre v resnici za lažno spletno lekarno in za vprašljive izdelke, kajti splet je preplavljen s ponarejenimi zdravili.
mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica lekarniške zbornice
Če kupujete v spletni lekarni, preverite, ali ima uradno oznako
Ker večina tistih, ki se odločajo za tovrstne nakupe prek spleta, nima ustreznega znanja, da bi jim uspelo prepoznati ponarejene izdelke, ki jih lahko stanejo zdravja ali celo življenja, vodstvo lekarniške zbornice priporoča preverbo označbe, ki jo imajo na spletu vse verificirane, uradne oziroma legalne spletne lekarne članic Evropske unije.
Če bi na ta znak kliknili, se odpre povezava na spletno stran ministrstva za zdravje, kjer je objavljen seznam vseh spletnih lekarn v Sloveniji, ki imajo dovoljenje za izvajanje lekarniške dejavnosti – na prej omenjenih spletnih straneh lažnih lekarn, ki uporabljajo domene, podobne poimenovanjem obstoječih lekarn na Slovenskem, pa te možnosti oziroma delujoče povezave ni.
Pri tem pa velja opozoriti, da imajo nekatere verificirane slovenske lekarne, ki poslujejo tudi prek spleta, objavljeno napačno povezavo, zato se po kliku na ta znak izpiše, da »to spletno mesto ne podpira varne povezave«, ali pa imajo objavljen splošen link, ki zahteva odvečno iskanje in klikanje.
Uradne oziroma legalne spletne lekarne članic Evropske unije imajo na spletni strani zgornjo označbo. Toda nekatere slovenske lekarne, ki poslujejo tudi prek spleta, imajo objavljeno napačno povezavo, zato se po kliku na omenjeni znak izpiše, da »to spletno mesto ne podpira varne povezave«, ali pa imajo objavljen splošen link, ki zahteva odvečno iskanje in klikanje.
Zdravila, ki prihajajo v Slovenijo po nelegalnih poteh
Poveden je podatek za leto 2024, ko je finančna uprava (FURS) zasegla 1231 pošiljk zdravil, v katerih je bilo skupno 120.506 izdelkov, med katerimi so prevladovala zdravila:
- za zdravljenje erektilnih motenj,
- za zdravljenje okužb z zajedavci,
- za zdravljenje plešavosti,
- za hujšanje,
- proti nespečnosti.
Ob tem mag. Darja Potočnik Benčič še izpostavi, da dobršen delež pošiljk predstavljajo »izdelki, ki so v skladu z zakonodajo opredeljeni kot zdravila, medtem ko so kupci prepričani, da kupujejo prehranska dopolnila. In to, kar zaseže FURS, je le manjši del zdravil, ki k nam pridejo po nelegalnih poteh.«
FURS je leta 2024 (po podatkih iz letnega poročila) zasegel 1231 pošiljk zdravil, v katerih je bilo skupno 120.506 izdelkov – največ za zdravljenje erektilnih motenj, plešavosti, okužb z zajedavci, za hujšanje in proti nespečnosti.
Facebook stran Varni na internetu
Na tovrstna zavajanja in pojavnost goljufivih spletnih strani, kjer nemalokrat za prepričljivejše oglaševanje zlorabijo imena znanih slovenskih zdravnikov, ki jim ukradejo identiteto, opozarja tudi nacionalni odzivni center SI-CERT. Njihovi strokovnjaki prek različnih kanalov – na facebook strani v sklopu facebook strani Varni na internetu – javnost seznanjajo z odkritimi spletnimi goljufijami ter jo obveščajo o tem, kako pri spletnih nakupih ostati na varni strani.
SI-CERT v sklopu facebook strani Varni na internetu slovensko javnost seznanja z odkritimi spletnimi goljufijami ter jo obvešča o tem, kako pri spletnih nakupih ostati na varni strani.
Pacienti najpogosteje iščejo (nemalokrat pa tudi kupijo) prek spleta:
- zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije,
- zdravila za hujšanje,
- antibiotike,
- antidepresive,
- uspavala,
- pomirjevala,
- močne analgetike,
- zdravila za ADHD,
- anabolike in druge snovi, ki se uporabljajo za doping v športu,
- ajurvedske in rastlinske pripravke.
Naj zgolj pri ajurvedskih in rastlinskih pripravkih, ki se zdijo res dobra, nenevarna izbira, izpostavimo, da v lažnih spletnih lekarnah kupljeni pripravki, ki nimajo preverjenega izvora oziroma sestave, lahko zaradi hepatotoksičnosti povzročijo okvaro in odpoved jeter.
Simbolične fotografije: iStock; portreta: arhiv LZS; posnetek zaslona: FB stran Varni na internetu
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
