»Mislim, da bodo problem srčne kirurgije v UKC Ljubljana nekako rešili, ker se dobro zavedajo, da tudi slovenska srčna kirurga, ki sta zdaj že dobro usposobljena, vsega ne moreta izvesti sama in potrebujeta pomoč. To pomeni, da bodo otroke pošiljali v tujino, da bodo dobili drugega strokovnjaka iz tujine ali da se bodo morda celo z dr. Romanom Gebauerjem uspeli dogovoriti glede nadaljnjega sodelovanja, če bo na to pripravljen pristati, kajti do njega so se obnašali zelo grdo,« je pred dobrimi petimi meseci, po odhodu dr. Gebauerja iz omenjenega programa, v pogovoru za Zdravstveniportal.si ocenil dr. Andrej Robida, pediater ter strokovnjak za področje kakovosti in varnosti v medicini. Dva meseca kasneje se je za nepreklicno odpoved delovnega razmerja odločil še Miha Weiss, eden od dveh slovenskih kirurgov, ki sta dotlej še vztrajala v programu otroške srčne kirurgije.

Janez Vodiškar, ki je v preteklosti že deloval v sklopu UKC Ljubljana, je po enomesečnem sodelovanju s Centrom za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami tudi javno ocenil, da ima center, ki ga bo vodil, potencial, ki omogoča dvig na višjo raven.

Vodiškar bo na podlagi dogovora z vodstvom UKC Ljubljana pripravil strategijo za delovanje centra, poleg vodstvenega oziroma konziliarnega dela pa bo izvajal tudi operacije – predvidoma do deset dni na mesec. Tolikšna pa je tudi kvota delovnih dni, ki jih zajema pravkar sklenjena pogodba o zaposlitvi za 25 odstotkov delovnega časa.

V zadnjih dneh že izvedli dva kompleksna posega

Omenjeni center je tako zdaj dobil vrhunskega srčnega kirurga, s čimer naj bi zapolnili pomembno strokovno praznino pri izvajanju najzahtevnejših kardio-kirurških posegov pri otrocih. Tako so, kot je generalni direktor ljubljanskega UKC Marko Jug skupaj z Janezom Vodiškarjem danes sporočil javnosti, v zadnjih dneh pri dveh otrocih že izvedli dokaj kompleksni operaciji. Za zdaj vse poteka brez zapletov, zato Vodiškar to vidi kot nedvoumen dokaz, ki potrjuje, da tako celotna ekipa kot zdravljenje prirojenih srčnih napak v kliničnem centru – delujeta.

Kako bo s skrbjo za kakovost in varnost?

Upajmo, da se bo ta zgodba v prihodnje le še nadgrajevala, v pozitivnem smislu. Ne velja pa pozabiti na opozorila dr. Andreja Robide, ki si upa jasno in nedvoumno spregovoriti tudi o zdrsih in napakah pri zdravljenju, pri čemer ostaja trdno prepričan, da se na tem področju »ne bo spremenilo nič, dokler ne bomo imeli neodvisne institucije ali agencije, ki bo poskrbela za ureditev področja kakovosti in varnosti. Podatke o napakah, ki se dogajajo tudi v našem zdravstvu, sem javno objavil – in zaradi tega so mi, kot se je izrazil kolega, 'rezali vrat'. Predvsem pa je treba vedeti, da lepe besede še nikoli niso uspešno operirale nobenega otroka ...«.

Z zdajšnjo ureditvijo se delovanje centra vendarle spreminja. 

Po 15 letih novo upanje za otroško srčno kirurgijo?

A za celovito ureditev tega izjemno kompleksnega in sofisticiranega multidisciplinarnega sodelovanja bo moralo biti poskrbljeno dolgoročno. Kajti, kot je v maju (po nepreklicnem odhodu kirurga Mihe Weissa) v pogovoru za zdravstveni portal poudaril pediater Gorazd Kalan, »od leta 2007, ko je iz UKC Ljubljana odšel srčni kirurg Vladimir Sojak, se do leta 2023 pri programu otroške srčne kirurgije ni zgodilo nič.«

Gorazd Kalan je eden od številnih zdravnikov, ki so ljubljanski UKC v zadnjih letih zapustili prav zaradi neurejenosti tega programa, v katerem ni bilo mogoče zagotavljati kakovostne in varne obravnave bolnih otrok. Po njegovem prepričanju »Slovenija v 15 letih ni bila sposobna usposobiti lastnega kirurga, zato lahko rečem le, da smo še na slabšem, kot smo bili leta 2007. Zdravniki, ki smo zaradi nevzdržnih razmer odšli iz UKC Ljubljana, saj ni bilo niti prave vizije niti možnosti za zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe bolnih otrok s prirojenimi srčnimi napakami, smo tako odločitev sprejeli, ker se je takrat zdelo, da smo na tem področju dosegli strokovno dno.« A v maju je, kot je ocenil sogovornik, program pristal še nekaj stopnic niže.

NIOSB je nakazoval izjemno prelomnico, zgodilo se ni nič ...

Zdaj je upanje spet obujeno. Bo pod okriljem Centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami in njegovega novega vodstva vendarle napočila priložnost za strokovni in razvojni preboj? Za dosežek, kakršnega smo v preteklosti pričakovali od Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki ga je vodil prof. dr. Igor Gregorič. Bo tokrat drugače?

Video pogovor z Andrejem Robido: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock; portret Janeza Vodiškarja: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.