Tako so varovanci v domovih za starejše še vedno primorani plačevati za »razkošje«, ki pa v resnici ni nič drugega kot osnovna pomoč, nega oziroma obravnava, najsi gre za kopanje, tuširanje, striženje nohtov, povijanje nog, nameščanje slušnega aparata ali za nego, če so okuženi z eno od najtrdovratnejših in tudi najbolj ogrožujočih bolnišničnih okužb (MRSA). Nevzdržno je, da v družbi, ki se še vedno (vsaj navzven) ponaša z zavezanostjo enakosti, pravičnosti in solidarnosti, prihaja do tako očitne diskriminacije, pred katero si odgovorne institucije očitno z mirno vestjo zatiskajo oči in ušesa.
Predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden v imenu združenja opozarja, da je diskriminacija starejših na področju zdravstva pri nas resnično skrb vzbujajoča, tudi glede izbire osebnega zdravnika v domovih starejših ter dostopnosti do zdravnika in storitev.
»V domovih posebej bode v oči in kliče po takojšnjem ukrepanju zaračunavanje nadstandardnega bivalnega prostora (lastne sanitarije, balkon, dodatna oprema in podobno – in tako imenovanih dodatnih storitev, kajti oblikovanje teh cen je manj nadzorovano kot cene osnovnih storitev in tako prikladna možnost za povečevanje prihodkov domov,« je v javnem pismu, naslovljenem na predsednika vlade Marjana Šarca, obe ministrstvi (za delo in za zdravje), varuha človekovih pravic, ZZZS in zastopnike pacientovih pravic, zapisala predsednica združenja.
V domovih za starejše poleg nadstandardnega bivalnega prostora zaračunavajo tudi tako imenovane dodatne storitve, ki pa so v resnici del osnovne pomoči oziroma nege varovancev.
Nadzor nad oblikovanjem teh cen je manjši kot pri cenah osnovnih storitev – in tu se, kot kaže, skriva možnost za povečevanje prihodkov domov, ki pa nima ustreznih okvirov, niti formalnih, kaj šele etičnih.
Kakšno je torej »razkošje«, za katerega je treba posebej plačevati? Kot je zapisano v javnem apelu, ki zahteva takojšen odziv in ukrepanje odgovornih, »se na cenikih domov najdejo 'dodatna plačila' za kopanje, tuširanje, striženje nohtov, povijanje nog oziroma pomoč pri oblačenju elastičnih nogavic, za stroške ukrepov ob okužbah, za vse vrste diet ... Doplačati je treba za nameščanje slušnega aparata in za dodatno menjavo inkontinenčnih pripomočkov (plenic).
Plačilo za menjavo plenic je obvezno, če oskrbovanec preseže z zakonom predpisani normativ; v tem primeru si mora inkontinenčni pripomoček priskrbeti sam oziroma za to poskrbijo svojci, doplačilo za presežno število menjav pa je navedeno v ceniku doma za starejše. V Srebrni niti (se) ob takšnih nedopustnih nesmislih sprašujejo: »Zanima nas, kateri zakon v Sloveniji določa, koliko menjav plenic oskrbovanec torej lahko dobi na dan, na mesec ... – oziroma kolikokrat na dan sme človek odvajati blato ali urin.«
Kakšno je torej »razkošje«, za katerega je treba posebej plačevati?
Kot je zapisano v javnem apelu, ki zahteva takojšen odziv in ukrepanje odgovornih, »se na cenikih domov najdejo 'dodatna plačila' za kopanje, tuširanje, striženje nohtov, povijanje nog oziroma pomoč pri oblačenju elastičnih nogavic, za stroške ukrepov ob okužbah, za vse vrste diet ... Doplačati je treba za nameščanje slušnega aparata in za dodatno menjavo inkontinenčnih pripomočkov (plenic).
Plačilo za menjavo plenic je obvezno, če oskrbovanec preseže z zakonom predpisani normativ.
V nekaterih domovih dodatno zaračunavajo tudi ukrepe, ki so nujni pri varovancih, okuženih z najpogostejšo in vse prej kot nenevarno bolnišnično okužbo MRSA (z na meticilin odporno bakterijo Staphylococcus aureus – čeprav je jasno, da je do okužbe prišlo ali v bolnišnici ali v domu. »Zato strošek dodatnih ukrepov zaradi okužbe ne more in ne sme biti breme varovanca!« trdi Marolt Medenova in dodaja: »V tem smislu tudi poraba razkužil in osebna varovalna sredstva ne morejo biti strošek pacienta oziroma uporabnika. Zahtevamo, da se takšna praksa konča takoj – in pozivamo, da se vsi odgovorni z ZZZS takoj dogovorite za kritje stroškov zdravstvene obravnave iz zdravstvene blagajne, če to še ni v celoti urejeno.«
Odgovorni za zdaj še brez (pravega) odgovora
Združenje do danes ni prejelo nobenega odgovora, tudi na naša vprašanja, ki smo jih naslovili na odgovorne institucije, odziva ni bilo.
Zdajšnje razmere, ki jih je – če želimo (p)ostati družba, odgovorna in spoštljiva do vseh, predvsem pa do najbolj ranljivih, nemočnih in betežnih – nujno treba sanirati, naj bi sicer izboljšal dolgo pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi, ki pa je že več kot leto dni »v mirovanju« na resornem ministrstvu.
Za izboljšanje nesprejemljivih razmer, na katere opozarjajo v združenju Srebrna nit, bo v dobršni meri poskrbljeno šele z uveljavitvijo tega zakona (po nekaterih informacijah naj bi dokument v parlamentarni postopek poslali jeseni, po drugih pa šele prihodnje leto) in s sprejetjem dokumenta o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi, ki se je, kot je znano, prav tako zataknil na ministrstvu za zdravje. Glede tega dokumenta na ministrstvu pravijo takole: »Nadaljujemo z dialogom, da bi v pogovorih prišli čim bliže rešitvi, ki jo bo sprejel novi minister za zdravje.«
Po drugi strani pa ni dvoma o tem, da bi za odpravo neupravičenega plačevanja »dodatnih« storitev, ki to niso, lahko poskrbeli že v tem trenutku – če bi obstajala volja za to.
Za izboljšanje nesprejemljivih razmer, na katere opozarjajo v združenju Srebrna nit, bo v dobršni meri poskrbljeno šele z uveljavitvijo zakona o dolgotrajni oskrbi (po nekaterih informacijah naj bi dokument v parlamentarni postopek poslali jeseni, po drugih pa šele prihodnje leto) in s sprejetjem dokumenta o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi, ki se je, kot je znano, prav tako zataknil na ministrstvu za zdravje.
Po drugi strani pa ni dvoma o tem, da bi za odpravo neupravičenega plačevanja »dodatnih« storitev, ki to niso, lahko poskrbeli že v tem trenutku – če bi obstajala volja za to.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
