Rak prostate je – če izvzamemo kožnega raka – najpogostejši rak pri moških, ki za to boleznijo večinoma zbolijo po 60. letu starosti. Ta rak na letni ravni pri nas v povprečju ugasne približno 400 življenj, v Evropi več kot 70.000. Presejanje raka prostate pa se za zdaj še vedno odvija neorganizirano, po naključnem vzorcu, pri katerem tehtanje med prednostmi in slabostmi izpostavlja dvoreznost takšnega početja. Zato je toliko spodbudnejši podatek, da je Slovenija na pragu uvedbe četrtega presejalnega programa – po programih Zora (rak materničnega vratu), Dora (rak dojk) in Svit (rak debelega črevesja in danke) prihaja še organizirano presejanje za raka prostate.

Pri nas na letni ravni raka prostate v povprečju odkrijejo pri več kot 1600 moških, pri čemer je vse prej kot zanemarljiv podatek, da se je incidenca, po vsej verjetnosti zgolj navidezno, zmanjšala v letu 2020, med pandemijo. Podobne rezultate so zabeležili tudi pri drugih boleznih; ta podatek pove le to, da je vse preveč tovrstnih obolenj ostalo nediagnosticiranih, kar pomeni, da se bo bolezensko breme čez čas močno povečalo, diagnoze pa bodo postavljene v fazah, ko je bolezen zaradi napredovanja bistveno teže ozdravljiva. 

Zanimiv je podatek, da je pred izbruhom pandemije pri nas s to boleznijo živelo skoraj 16.000 moških – tudi zato, ker epidemiološki podatki pri raku na prostati potrjujejo, da je govora o specifičnem, počasi napredujočem raku, ki ga je v prenekaterem primeru treba le skrbno spremljati in skrbeti za ohranjanje kakovosti življenja obolelega, kajti razlika med pojavnostjo (incidenco) in umrljivostjo je pri tej diagnozi velika. 

Vrednost PSA ni povišana le pri raku prostate

Pri testu PSA ne gre le za prednost, ki jo prinaša zgodnje odkritje bolezni, ampak tudi za slabost, kajti diagnoza, ki temelji na tem testu, je včasih lahko tudi lažno pozitivna. Zato je zelo priporočljivo vedeti, da se povišana vrednost PSA (za prostato specifičnega antigena) ne pojavi le pri raku prostate, ampak se to zgodi tudi pri benignem (nerakavem) povečanju prostate, pri vnetju sečil (uroinfektu) ali pri vnetju prostate (prostatitisu). 

Kot je na letošnji konferenci »Življenje z rakom po raku« poudaril Miha Pukl, ki kot specialist urologije dela v sklopu celjske splošne bolnišnice, se v zdajšnji klinični praksi večkrat zgodi, da oportunistično presejanje, pri katerem gre za dogovor med pacientom in zdravnikom, ne sledi smernicam oziroma strokovnim priporočilom glede starosti moškega pri testiranju PSA. Tako je, denimo, več kot 40-odstotni delež testiranj opravljenih pri pacientih, starejših od 70 let, pri katerih ta rak, četudi ga odkrijejo, »nima pomembnega učinka na umrljivost«. Posledično pa se, kot smo slišali v sklopu omenjene konference, povečuje pojavnost škodljivih učinkov – tudi na račun pretirane diagnostike.

V Sloveniji še vedno preveč moških umre zaradi raka prostate

Slovenija je po treh na nacionalni ravni organiziranih in s spodbudnimi rezultati zaznamovanih presejalnih programih – Zora (rak materničnega vratu), Dora (rak dojk) in Svit (rak debelega črevesja in danke) zdaj na pragu četrtega presejalnega programa – za raka prostate, kar je resnično spodbuden podatek. »Pri nas zaradi tega raka še vedno umre preveč moških, zato je uvedba tovrstnega presejalnega programa res smiselna – seveda pa je nujna poglobljena strokovna presoja tako pri uvedbi presejanja kot pri uvajanju zdravljenja,« poudarja Miha Pukl in dodaja: »Trenutno se presejanje raka prostate odvija neorganizirano, naključno in izven priporočenih let za presejanje, kar ni dobro, saj tak pristop vodi v pretirano diagnosticiranje in je kot tako škodljivo.«

Pri odločanju za uvedbo organiziranega presejalnega programa bo, kot izpostavlja urolog, nujno treba slediti najnovejšim urološkim smernicam in jih vtkati v novo populacijsko presejanje; le tako bo moškim, ki jim bodo tega raka odkrili v zgodnjem stadiju, mogoče zagotoviti bistveno boljše preživetje.

Dokazane prednosti organiziranega presejalnega programa za raka prostate

Uvedba organiziranega presejalnega programa za raka prostate (osnovna preiskava: test PSA, metoda sledenja: magnetna resonanca) bo po finančni plati najmanjši zalogaj med presejalnimi programi; predvideni strošek programa za raka na prostati (7.000.000 evrov) je namreč skoraj desetkrat nižji od programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na prsih (68.000.000 evrov). Seveda je pri uvajanju tovrstnih programov treba zadostiti strogim kriterijem glede strokovnosti, učinkovitosti, kakovosti in varnosti. 

Doslej so dolgoletne raziskave, v sklopu katerih so spremljali rezultate zgodnjega odkritja in doslednega spremljanja raka prostate, pokazale, da se je umrljivost zaradi raka prostate znižala za skoraj 30 odstotkov. Pri posameznikih, ki se niso udeleževali presejalnega programa, je bila verjetnost smrti 7-krat večja, medtem ko so pri moških v sklopu programa odkrivali raka v bistveno manj napredovali obliki ... 

In preventiva?

Strokovna podstat za uvedbo četrtega presejalnega progama je zdaj nared, tudi pri nas. Kako pa je s preventivo, ki pomaga pri preprečevanju nastanka raka prostate?

Ko se z leti poveča tveganje za nastanek tovrstnih bolezenskih sprememb, je za moške priporočljiv posvet pri zdravniku. Pravi odgovor za zaščito pa prinaša zdrav način življenja, pri katerem ni ključnega pomena le vzdrževanje primerne telesne teže in vztrajanje pri redni fizični aktivnosti, ampak tudi ustrezna prehrana (hrana rastlinskega izvora, poudarek je, denimo, na varovalnih učinkih likopena iz paradižnika) in dober spanec. Med zaščitnimi dejavniki pa je priporočljiva tudi – kava.

Ženske morajo (p)ostati zgled moškim – tudi pri sodelovanju v presejalnih programih

Kot je znano, so aktualni presejalni programi Zora, Dora in Svit dobro prepoznavni, dokazljivi in dokazani učinki zgodnjega odkrivanja predrakavih in rakavih sprememb pa se odražajo v manjšem bremenu raka materničnega vratu, raka na prsih ter raka debelega črevesja in danke. Seveda pa, zlasti pri programu Svit, še vedno ostaja velik izziv (ne)odzivnost moških v smislu pravočasne skrbi za zdravje.

Tega se zavedajo tudi v društvu Onkoman, kjer želijo moške spodbuditi k boljši odzivnosti in sodelovanju v presejalnih programih, saj so ženske, kot potrjujejo podatki, bistveno bolj ozaveščene.

»Moški zbolevamo in tudi umiramo pogosteje kot ženske – in isto, žal, velja tudi glede odzivnosti na presejalne programe. Zato si v društvu Onkoman želimo, da bi se ti podatki spremenili – da bi presejalni programi v očeh moških postali obvezni tako, kot je, na primer, obvezno spremljanje športa. Želimo si, da bi moški razumeli, kako zelo presejalni programi vplivajo na kakovost življenja,« poudarja predsednik Onkomana Matej Pečovnik.

Poslanstvo društva, ki ga vodi, Pečovnik ponazori z zelo povedno metaforo, po kateri tipičnega moškega najbolje ponazori rak – žival, ki jo prepoznamo po trdnem oklepu in mehki notranjosti. »Prav tak je tudi značaj moškega. Dokler so v naši bližini družina in prijatelji, nam zunanji dejavniki ne morejo škoditi. Ko pa moški ostane sam, se zave svojega strahu, svojih zmot in mehkobe. In prav ta mehka notranjost nam ne da poguma, da bi se opravičili in priznali svoje napake, kaj šele, da bi stopili do zdravnika. Trdna lupina nam povzroči le to, da zamudimo – in včasih zamudimo tudi življenje. Prav zaradi tega je nastalo naše društvo – da slovenske moške in njihove bližnje ozavestimo in da smo tukaj za vse, ki so pravkar stopili v naše čevlje.«

Ne pozabite na vabilo za presejalni program, odziv vam lahko reši življenje

Kajti medtem ko se Slovenija med prvimi približuje cilju, da bi (tudi po zaslugi programa Zora) izkoreninila raka materničnega vratu, se pri moških, ko prejmejo vabilo za sodelovanje v programu Svit, to še vedno pogosto znajde v košu za smeti – spregledano, zavrženo, pozabljeno.

Zato velja vedno znova ponoviti: v sklopu tega programa lahko odkrijejo predrakavo spremembo, ki jo nemudoma odstranijo in preprečijo nastanek raka. Če odkrijejo raka v zgodnji fazi, ko bolezen še ne povzroča težav, je zdravljenje manj invazivno, manj naporno, ima manj stranskih učinkov, oboleli hitreje ozdravi in živi naprej, kakovostno in brez težkega bolezenskega bremena. Če pa rak nemoteno napreduje, je razplet težji, slabše predvidljiv, življenje z boleznijo pa bistveno bolj naporno.

In podobno bo v prihodnje tudi v sklopu presejalnega programa za raka prostate, ki je sicer še v pripravi, a je že zdaj znano: ob odkritju raka na prostati v zgodnji fazi bo več moškim mogoče zagotoviti ne le preživetje, ampak tudi bistveno kakovostnejše življenje kot zdaj, ko se presejanje še vedno odvija naključno, neorganizirano in pretirano – tudi v starostnem obdobju, ko uporaba testa PSA sploh ni priporočljiva, saj lahko povzroči več škode kot koristi.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani