Rak

Se tudi pri obvladovanju raka želodca kmalu obeta presejalni program in posledično bistveno boljše preživetje bolnikov s to diagnozo?

Rak želodca, ki ga v skoraj 90 odstotkih povzroči okužba s Helicobacter pylori, je kljub dognanjem znanosti in medicine še vedno bolezen s slabo prognozo. Ta rak se praviloma začne pojavljati po 40. letu starosti, najpogosteje po 60. letu, umrljivost pa je zelo visoka, saj med obolelimi v obdobju petih let od postavitve diagnoze in začetka zdravljenja zahteva kar 72-odstotni smrtni davek. Glavni razlog za slabo preživetje pri raku želodca je namreč predvsem pozno odkritje bolezni – po drugi strani pa nova dognanja glede zgodnjega odkrivanja in zdravljenja okužb s Helicobacter pylori obolelim napovedujejo povsem drugačne možnosti.

Članek

Rak

Če opažate trdovraten kašelj, ranice, ki se ne zacelijo, bulice, ki ne izginejo, drugačno presnovo ali nepojasnjeno hujšanje, ukrepajte – kajti pravočasna postavitev diagnoze rak ni prav nič manj pomembna kot boj proti COVID!

Rak danes praviloma ni več usodna bolezen, vendar mora biti diagnoza postavljena v čim zgodnejši fazi bolezni, ki ji mora slediti takojšnje zdravljenje, brez nedopustno dolgih čakalnih dob. Tudi pri tej diagnozi govorimo o epidemiji, kajti rak je eden najresnejših problemov sodobne družbe – oziroma bi lahko rekli, da je bil, do izbruha epidemije novega koronavirusa. Po podatkih registra raka je bilo namreč lani, med prvim valom COVID, v primerjavi z letom 2019 postavljenih za kar 30 odstotkov manj onkoloških diagnoz, zdaj, v podaljšanem drugem valu, je izpad manjši, a še vedno 10-odstotni. Posledice bodo resne.

Članek

Ukrepi

Dr. Erik Brecelj: »Nekdo je imel velik interes za to, da bi onkološki inštitut paralizirali«

Leto se izteka, čas je za inventuro opravljenega dela in za pregled izzivov, ki bodo tudi v prihodnje zahtevali čim bolj pospešeno iskanje rešitev in ukrepanje. Kaj pove pogled na slovensko zdravstvo? In kaj se vidi pod drobnogledom, če ga usmerimo na eno samo zdravstveno ustanovo – Onkološki inštitut (OI) Ljubljana? O tem sem se tik pred začetkom prve seje sveta zavoda OI v novi sestavi pogovarjala s kirurgom dr. Erikom Brecljem, članom sveta in enim od enajstih zdravnikov, ki so se pred dvema mesecema družno javno zoperstavili obstoječemu zdravstvenemu sistemu in o ozadju dogajanja v zdravstveni sferi brez zadržkov, prikrivanj in sprenevedanj spregovorili na javni tribuni z naslovom Sistemske napake slovenskega zdravstva in kako jih odpraviti.

Članek

Rak

Rak prostate: »Moški ne priznamo, da nas je strah«

Danes pravijo, malo v šali, malo zares, da obstajata dve vrsti moških. V prvi skupini so tisti, ki so že imeli težave s prostato – v drugi pa oni, ki bodo te težave skorajda zagotovo izkusili, če bodo le živeli dovolj dolgo. Najresnejše in najbolj ogrožujoče obolenje prostate je rak prostate, bolezen, ki po 50. letu lahko prizadene polovico moških, s staranjem pa se delež obolelih povečuje. Tako v Sloveniji danes živi več deset tisoč moških, ki so jim postavili diagnozo rak prostate. Še vedno pa ostaja aktualno vprašanje, kako se spopasti s to boleznijo in kako jo čim hitreje in čim manj boleče premagati ter še naprej živeti kakovostno življenje – vprašanje, na katero je medicinska stroka skupaj z bolniki in združenjem Onkoman odgovarjala v novembru oziroma movembru, mesecu ozaveščanja o moškem zdravju in moških rakih (rak prostate, rak mod) pa tudi o drugih rakih, katerih pojavnost narašča, najsi gre za rak na danki in debelem črevesju, rak kože ali rak pljuč.

Članek

Rak

Kaj imajo skupnega Luciano Pavarotti, Patrick Swayze, Chris Rea, Steve Jobs, Anita Hrestak in Vito Komac? Vsi so se bili prisiljeni spopasti z agresivno boleznijo – rakom trebušne slinavke

Rak trebušne slinavke je kljub izjemnemu napredku medicine v boju proti vsem vrstam rakavih obolenj še vedno zaznamovan s predznakom usodnosti, saj se v zadnjih štirih desetletjih pri obvladovanju tega obolenja ni kaj dosti spremenilo. Kadar bolezen odkrijejo v zgodnji fazi, je drugače – toda na žalost so takšni primeri redki, tudi zavoljo simptomov, ki postanejo prepoznavni šele takrat, ko je bolezen že napredovala. Da bi izboljšali statistiko, po kateri za rakom trebušne slinavke vsako leto zboli približno 400 Slovencev, 380 pa jih bitko s to boleznijo izgubi, so tri združenja (Europacolon Slovenija, Onkoman in Ko-rak) ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke sprožila kampanjo, poimenovano »Skupaj smo v tem!«.

Članek

Rak

»Francija in Belgija sta uzakonili pravico do pozabe, kajti ljudje, ki so premagali raka, doslej niso mogli dobiti niti dolgoročnega bančnega posojila,« poudarja doc. dr. Tit Albreht. In kdaj bo temu zgledu sledila Slovenija?

Ne glede na izjemen napredek na področju onkologije diagnozo rak še vedno spremlja stigma – tudi pri posameznikih, ki so to težko bolezen premagali in povsem ozdraveli. A tudi na tem področju prihaja do tektonskih premikov – s tako imenovano pravico do pozabe. Kot pravi doc. dr. Tit Albreht, s katerim sem se o tem pomembnem civilizacijskem dosežku in o drugih izzivih na področju obvladovanja rakavih bolezni pogovarjala v sklopu konference Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), »gre za družbeno pogodbo med državo, zavarovalnicami in bankami, po kateri posameznik – pet let po končanem uspešnem zdravljenju raka pri otroku in deset let po uspešnem zdravljenju pri odraslem – ni več obremenjen z obvezo, da rak sporoči kot svoje bolezensko breme.«

Intervju

Presejalni programi

Aleksander Mežek, ambasador programa Svit: »Občutek imam, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni in da razumejo, da je te stvari smiselno reševati preventivno«

»Siva pot, vodi me, kamor hoče srce ...« je sinoči v sklopu glasbenih večerov Pod grajsko lipo v kranjskem Khislsteinu ob instrumentalni spremljavi Akademikov prepeval Aleksander Mežek, katerega življenje je bilo dolga desetletja razpeto med Slovenijo in Veliko Britanijo, nakar se je pred štirimi leti vrnil v domovino. Mežek pa je tudi prepoznaven ambasador programa Svit, namenjenega zgodnjemu odkrivanju (pred)rakavih sprememb na debelem črevesju in danki. Zakaj? Zato, ker se zaveda, kako pomembno je čim zgodnejše odkritje raka in pravočasni začetek zdravljenja te bolezni – in to želi Mežek sporočiti tudi drugim, tudi z osebno izkušnjo, kajti »vsi tečemo skozi čas – in ko gledamo nazaj, prehitro vse izgine ...«.

Članek

Preventiva

Z zelo preprostimi prijemi lahko prepolovimo tveganje za nastanek raka. Kako?

Začenja se evropski teden boja proti raku, za katerim v Sloveniji vsako leto zboli približno 8000 moških in 6000 žensk. Ta bolezen pri nas iz leta v leto ugasne več kot 6000 življenj – ker je bila bodisi prepozno odkrita bodisi preveč invazivna, da bi bilo obolelega mogoče rešiti iz njenih krempljev. Po drugi strani pa med nami živi 100.000 zmagovalcev – ljudi, ki so za rakom sicer zboleli, vendar so ga uspešno premagali. In, kar je še pomembneje: po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka je z zelo preprostimi prijemi v načinu življenja mogoče prepoloviti breme raka – pa tudi drugih kroničnih obolenj, vključno s srčno-žilnimi boleznimi.

Članek

Ukrepi

»Z zdravstvom so se predolgo igrali – in posledice so tu,« pravi Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, ustanove, ki je danes prejela državno odlikovanje

Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril, da odlikovanje za uspešno 50-letno delovanje tega največjega zdravstvenega doma v Sloveniji, ki s sedmimi enotami pokriva Ljubljano in okolico pa tudi mnogo širše področje, nima nobene neposredne povezave s stanjem v slovenskem zdravstvu v zadnjih desetih letih. Probleme, ki so izbruhnili v družinski medicini, je Dolšak razčlenil zelo kritično – na rovaš politike oziroma vseh, ki so, tako ali drugače, dolga leta odločali o usodi tega področja –, rekoč: »Z zdravstvom so se predolgo igrali – in posledice so tu.«

Članek

Presejalni programi

Zakaj ne odvreči vabila za Svit v smeti, ampak zgrabiti za možnost in brez čakalnih vrst opraviti preiskavo, ki vas lahko reši pred rakom debelega črevesja in danke?

Marec je mednarodni mesec boja proti raku na debelem črevesju in danki, enemu izmed redkih onkoloških obolenj, ki ga je mogoče preprečiti ne le z zdravim načinom življenja, ampak tudi ali predvsem z udeležbo v presejalnem programu Svit, v sklopu katerega lahko odkrijejo začetne bolezenske spremembe prej, preden jih človek sploh občuti. Zakaj potem še vedno toliko vabil za udeležbo v Svitu, ki je brezplačna – in to v času, ko slovensko zdravstvo zaznamujejo predolge čakalne dobe, ki nemalokrat še dodatno ogrozijo zdravje obolelega –, pristane v košu za smeti?

Članek

Rak

Viljem Kovač: »Vsakemu Slovencu, ne glede na to, na katerem koncu države živi, je treba zagotavljati enako kakovostno zdravljenje«

Prebivalstvo Slovenije se pospešeno stara, o čemer priča tako na glavo obrnjena demografska piramida kot tudi naraščajoča obolevnost za rakom, boleznijo z več sto raznolikimi obrazi, ki danes ni več usodna, ampak je po zaslugi znanstvenih izsledkov, umeščenih v znanje sodobne medicine, postala eno od kroničnih obolenj. Kje smo na področju obvladovanja raka, kateri so najbolj izstopajoči dosežki onkologije, kje nas čakajo največji izzivi – in kako jim bo Slovenija kos? O tem je za zdravstveni portal v video intervjuju podrobneje spregovoril izr. prof. dr. Viljem Kovač, strokovni direktor osrednje institucije za zdravljenje raka na Slovenskem, Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana.

Intervju

Preventiva

Movember kot agens, ki naj bi nagovoril vsakega med nami v smislu: vredno je, zate gre

Movember je boj proti raku prostate, drugemu najpogostejšemu raku pri moških; je boj proti raku na modih, kajti število teh diagnoz se je v zadnjega pol stoletja podvojilo; je boj proti fizični neaktivnosti, ki se je v zadnjih 50 letih prav tako podvojila. Je tudi boj proti psihičnim motnjam, kajti še vedno vsak minuto en moški na svetu naredi samomor. Movember je prav tako sinonim za boj proti raku pljuč; to obolenje v Sloveniji sicer ni med najpogostejšimi, je pa v družbi bolezni, ki najpogosteje povzročijo smrt. Razlogov za ukrepanje je veliko, možnosti za spremembo te boleče statistike, za katero se skrivajo številne osebne, boleče, a nemalokrat tudi spodbudne zgodbe, je ogromno. Tudi manevrirnega prostora za izboljšanje skrbi za lastno zdravje, tako žensk kot moških, je dovolj – le spregledan ne sme ostati.

Članek

Preventiva

Rožnati oktober – boljša ozaveščenost, več preventive, zgodnejše odkrivanje raka na prsih

Vsak dan nekje v Sloveniji tri ženske izvedo, da so zbolele za rakom na prsih. Sleherni dan ena od njih umre zaradi posledic tega obolenja, ki je sicer, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, ozdravljivo. To žalostno statistiko bi bilo mogoče spremeniti, breme te bolezni zmanjšati in tako prihraniti veliko težkih preizkušenj tako obolelim kot njihovim družinam. Vendar te možnosti še vedno niso splošno znane, še manj dosledno udejanjane – zato rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk.

Članek

Presejalni programi

Mamografija rešuje življenja

Mamografija je preiskava, brezplačna, brez čakalnih vrst, pred katero pa ima marsikatera ženska zadržke. Pogosto je mogoče slišati, da je preiskava neprijetna, za nekatere boleča – a če pomislimo, da je doslej več tisoč ženskam pomagala, da so se s takojšnjim začetkom zdravljenja in s premaganjem raka na prsih, ko je bil ta še v začetni fazi, izognile hudim zapletom pri tej bolezni, ti zadržki res niso utemeljeni.

Članek

Presejalni programi

Program Dora postal vzorčni primer dobre prakse, tudi onkraj meja Slovenije

Program Dora zdaj deluje po vsej Sloveniji, v 13 presejalnih centrih in treh mobilnih enotah skrbijo za 250.000 žensk, ki imajo vsaki dve leti pravico in možnost takojšnjega, brezplačnega, kakovostnega in varnega slikanja z mamografijo, ki omogoči zgodnje odkritje raka, pri katerem še ni tipnih ali vidnih sprememb, in takojšnji začetek zdravljenja, brez nedopustno dolgih čakalnih vrst. Po zaslugi takšnega, zdaj že dobro utečenega pristopa, za katerim stoji 100 različnih strokovnjakov, je verjetnost ozdravitve bistveno večja, neprimerljivo boljša je tudi kakovost življenja ne le po postavitvi diagnoze, ampak tudi ali predvsem po premaganju bolezni. Slovenija je z Doro postala vzorčni primer dobre prakse, tudi onkraj meja Slovenije.

Članek