Predsednik Borut Pahor je danes podelil tri državna odlikovanja za tri dolgoletne odlične pristope v zdravstvu, javnem zdravju oziroma v medicini. Za polstoletno uspešno in kakovostno delovanje je Zdravstveni dom Ljubljana prejel srebrni red za zasluge; direktor Rudi Dolšak je ob tem za Zdravstveniportal.si komentiral tudi ključne razloge za aktualne razmere v družinski medicini, pri čemer za nastale probleme nikakor ne krivi zdravnikov in njihovih timov. Dr. Marjeta Zorc je za izstopajoče dosežke na področju medicine in za nove pristope pri zdravljenju srčno-žilnih bolezni prejela red za zasluge, medtem ko je Jožica Maučec Zakotnik medaljo za zasluge dobila na račun celovitega angažmaja pri vzpostavljanju in vodenju programa Svit.

Foto: STA

Rudi Dolšak aktualne probleme v osnovnem zdravstvu komentira takole: »Če bo iz kranjskega zdravstvenega doma tudi v resnici odšlo 24 zdravnikov, ki so dali odpoved, bo brez zdravnika ostalo približno 40.000 ljudi. V Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana imamo opredeljenih skoraj 500.000 pacientov – in ne morem si predstavljati, kaj bi se zgodilo pri nas v primeru odpovedi družinskih zdravnikov ali pediatrov, ginekologov in drugih strokovnjakov, ki jih potrebujemo za nemoteno delovanje in zagotavljanje zdravstvenih storitev. Tega preprosto ne bi mogli sprejeti.«

Redno sestajanje z zaposlenimi – za preprečitev najhujšega

Da bi se izognili takšnim situacijam, se je vodstvo ZD Ljubljana z zaposlenimi v zadnjih letih sestajalo enkrat na mesec. Skupaj so iskali rešitve in ugotavljali, kaj narediti, da bo oskrba pacientov, zabeležena v kvoti poltretjega milijona obiskov na letni ravni, še naprej ostala zaznamovana s kakovostjo in varnostjo ter neoporečno strokovnostjo zdravnikov in medicinskih sester, pri katerih je, kljub sistemskim pritiskom, treba preprečiti izgorevanje zaradi preobremenitev.

»Moram reči, da si resnično ne želim kakršnihkoli odpovedi oziroma tovrstnih motenj v delovnem procesu – čeprav vem, da se zarečenega kruha največ poje,« pravi Rudi Dolšak, sicer magister poslovnih ved, pri čemer opozori, da v sklopu zdravstvenega doma, ki sicer pokriva širše območje Ljubljane, zagotavljajo oskrbo tudi več kot 100.000 ljudem, ki vsakodnevno prihajajo v Ljubljano z različnih koncev Slovenije, od Maribora do Kopra, od Jesenic do Novega mesta – ker imajo v prestolnici redno zaposlitev.

»Ko seštejemo ta dejstva, lahko rečemo, da je priznanje za dolgoletno celovito, kakovostno in dostopno izvajanje primarnega zdravstvenega varstva prišlo v prave roke, kajti naš zdravstveni dom pokriva veliko več kot 'le' osrednjo slovensko regijo. V resnici pa je še marsikateri drug zdravstveni dom oziroma zavod v tej državi zaslužen za dobro delo.«

»Se politiki sploh zavedajo, kakšne posledice bodo imele njihove odločitve?"

In kako se Rudi Dolšak odziva na zahteve zdravnikov splošne oziroma družinske medicine? V odgovoru je zelo neposreden: »Z zdravstvom so se predolgo igrali! Nedopustno je, da v UKC Ljubljana, ki ima več kot 8000 zaposlenih, že dolga leta za vodilne izbirajo ljudi, ki so na področju zdravstva povsem neizobraženi. To je absolutna ignoranca problemov, to je aroganca politike na področju, ki tovrstnega vmešavanja ne dopušča. Podobne akcije in poteze, ki zdravnike in njihove time spravljajo v obup, se odvijajo tudi v osnovnem zdravstvu.«

Dolšak ob tem razčleni aktualno jabolko spora med družinsko medicino in odločevalci, torej ZZZS in politiko: »Sindikati in vlada, pri čemer sploh ni pomembno, katera, so si bili edini, da je 2400 glavarinskih količnikov na zdravnika mnogo mnogo preveč. In kako so zastavili zmanjševanje te številke? Po pet odstotkov na leto, dokler ne bo dosežena ciljna kvota, 1500 glavarinskih količnikov, ki posameznemu zdravniku oziroma timu še omogoča kakovostno in varno delo. Glede na aktualno število glavarinskih količnikov lahko izračunamo, da bomo ciljno kvoto dosegli šele čez pet let. Ali to pomeni, da bomo še naslednjih pet let delali nevarno in nekakovostno? Se številni odgovorni, ki skrbijo za zdravstveni sistem, za njegovo delovanje in za dobro državljanov, torej tudi tisti, ki danes vodijo vlado, sploh zavedajo, kakšne odločitve sprejemajo? V zdravstvu je to nevarno!« 

Marjeta Zorc, prejemnica reda za zasluge: »Če bi program, ki smo ga v 15 letih izvedli v našem centru, opravili v UKC Ljubljana, bi država zanj moral odšteti kar 27 milijonov evrov več«

Foto: STA

Dr. Metka Zorc je red za zasluge prejela za izjemne dosežke na področju medicine in za nove pristope pri zdravljenju srčno-žilnih obolenj tako v domačem kot v mednarodnem prostoru; na priznanje gleda kot na izziv za prihodnost. 

»Vedno sem se trudila za izboljšanje zdravstvenega sistema in zdravljenja bolnikov, za uvedbo novosti na področju srčno-žilnih bolezni v Sloveniji – in mi je uspelo, skupaj s 150 kolegi oziroma s celotnim strokovnim timom. Pri zagotavljanju zdravstvenih storitev res vzdržujemo kakovost, pa ne le to – če bi program, ki smo ga v 15 letih izvedli v našem centru, opravili v UKC Ljubljana, bi država zanj moral odšteti kar 27 milijonov evrov več.«

Mednarodni center Medicor, ki ga je ustanovila pred dvema desetletjema in ga vodi še danes, se je opazno umestil na evropski zemljevid zdravstvenih institucij za srčno-žilne bolezni; v njem so zdravili več kot 45.000 bolnikov. Kot pove dr. Zorčeva, pa je bil center v tem času pred mnogimi izzivi: »Pred petimi leti je preživel le zato, ker smo v njem zdravili 300 bolnikov iz Libije in Rusije – in tako smo lahko finančno pokrili tudi zdravljenje domačih pacientov«.

»Slovenija ima še vedno odprte vse možnosti, vendar so takojšnji ukrepi nujni!"

Slovenija ima po njenem prepričanju na področju zdravstva še vedno, kljub resnim kratkim stikom, še vedno odprte vse možnosti, vendar so takojšnji ukrepi nujni.

Pred leti, ko je predsedovala zdravstvenemu svetu, najvišjemu posvetovalnemu organu ministra za zdravje, je Marjeta Zorc imela vizijo, po kateri naj bi zdravstveni sistem organizirali tako, da čakalnih dob sploh ne bi bilo. V tem kontekstu naj bi zagotovili tudi dobro dostopnost do zdravstvenih storitev pa tudi ali predvsem povezovanje med vsemi tremi ravnmi zdravstvenega varstva – osnovno, sekundarno in terciarno – po vzoru najboljših tujih praks, ki potrjujejo, da se po zaslugi povezovanja strokovno delo odvija bistveno bolj nemoteno.

»Že pred leti sem opozarjala, da zdravnikov in medicinskih sester ne bo dovolj – sicer je res, da imamo dve medicinski fakulteti, vendar bo do večjega priliva svežega kadra prišlo šele čez deset let. Smo majhna država z dobro medicino, ki v tem hipu še dosega dobre rezultate, dolgoročno pa, če ne bo ustreznih sprememb, ne bo šlo več tako naprej. Organizacijo zdravstva je treba nujno spremeniti,« je prepričana prejemnica državnega reda za zasluge.

Jožica Maučec Zakotnik, prejemnica medalje za zasluge: »Program Svit zagotavlja prihranek v višini 20 milijonov evrov neto na leto«

Foto: Diana Zajec

Jožica Maučec Zakotnik je danes prejela medaljo za zasluge pri vzpostavljanju in vodenju programa Svit, namenjenega zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju in danki. Nagrado za program, ki je po njenem prepričanju resnično vreden zaupanja – in to nedvoumno potrjujejo tudi njegovi rezultati – je, kot pravi, prevzela v imenu vseh, ki skrbijo za njegovo nemoteno delovanje, prepoznavno po odlični organiziranosti in izjemni kakovosti.

»Že v začetku delovanja programa Svit smo dokazali, da je zdravstveno in stroškovno učinkovit. V desetih letih delovanja programa se je breme raka debelega črevesa in danke pomembno zmanjšalo, učinek pa je tudi finančne narave, ovrednoten v letnem prihranku 20 milijonov evrov neto,« poudarja Maučec Zakotnikova in dodaja, da je »s takimi programi mogoče spreminjati epidemiologijo novodobnih bolezni. Ta nagrada je tako tudi spodbuda za javno zdravje in zdravstveni sistem – da v njem ohranimo tisto, kar je dobrega, in vgradimo nove elemente, ki ga lahko še izboljšajo.«

Duševno zdravje v Sloveniji še vedno zanemarjeno in zapostavljeno

V pogovoru za zdravstveni portal pa je prejemnica medalje za zasluge opozorila tudi na področje, ki je v slovenskem zdravstvu še vedno zelo »zanemarjeno in zapostavljeno – to je duševno zdravje, kjer zaostajamo za razvitim svetom in dokazano učinkovitimi rešitvami. Ne glede na to, da državni program duševnega zdravja zdaj vendarle imamo, bodo brez odgovornega vodenja problemi ostali nerešeni, program bo ostal le zapis na papirju, v praksi pa bo še naprej prihajalo do nedopustnih situacij na tem zelo zelo spregledanem področju.«

Zato se ne kaže čuditi, da je Jožica Maučec Zakotnik ob prejetju priznanja potrkala na vest aktualne zdravstvene politike; minister za zdravje Aleš Šabeder naj bi tako v kratkem Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje dal pooblastila, potrebna za implementacijo centrov za duševno zdravje. 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.