Kronična venska bolezen je obolenje, ki ženske prizadene trikrat pogosteje kot moške, težave pa, vsepovsod po svetu, povzroča večini (približno 80 odstotkom) odraslega prebivalstva.
Prof. dr. Igor D. Gregorič kot srčno-žilni in torakalni kirurg že več desetletij živi in dela v ZDA; zadnjih šest let v bolnišnici Memorial Hermann Hospital, ki deluje v sklopu teksaške univerze, vodi oddelek za srčno kirurgijo in srčno popuščanje. V Sloveniji je vpet v aktivnosti za odpravo nevzdržnega in nedopustnega stanja, ki smo mu bili priča v primeru otroške srčne kirurgije.
Slovenija s projektom farmacevtskega svetovanja uvaja sistematičen in individualiziran pristop k odpravi polifarmakoterapije.
Projekt je lani zaživel tudi v zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru, ki ga vodi prim. asist. dr. Jernej Završnik. Kakšne so bile začetne izkušnje?
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) danes za zdravila na recept nameni približno 12 odstotkov celotnega proračuna za obvezni del zdravstvenega zavarovanja, kar na letni ravni znaša okoli 300 milijonov evrov. Projekt farmacevtskega svetovanja pa bo, skupaj s kvoto, namenjeno plačilu dela farmacevtskih svetovalcev, stal dobrih 720.000 evrov.
Nepravilnosti v delovanju programa otroške srčne kirurgije na pediatrični kliniki ljubljanskega UKC in njihove posledice že dolgo pretresajo javnost. Ukrepi se vrstijo, a pot do željenega cilja – nesporne in celovite kakovosti in varnosti v skrbi za otroke, ki zaradi prirojene srčne napake potrebujejo kirurško zdravljenje – bo treba utrditi s še veliko dodatnimi, res trdno in pravilno umeščenimi tlakovci. Bo projektni svet pomagal najti pravo pot?