Čips je zagotovo med bolj priljubljenimi prigrizki, ni pa zdrav, zato ne sme postati stalnica na jedilniku. Čips je eno od značilnih energijsko bogatih živil, ki pa je po drugi strani, z vidika hranilne vrednosti, zelo borno. V zadnjem času se na trgovskih policah poleg »pravega« čipsa, v katerem se v najboljšem primeru najde celo nekaj pravega krompirja, pojavlja tudi zelenjavni čips. Je ta bolj zdrav?
Starodavna resnica, po kateri »jabolko na dan prežene zdravnika stran«, ni le šegava domislica zapriseženih »sadjeljubcev«, kajti če pot do (ohranjanja) zdravja tlakujemo tudi s pomočjo svežega sadja in zelenjave, je to zagotovo dobra naložba, potrjena celo z znanstvenimi dokazi. In sveže jabolko – še zlasti, če je z domačega vrta, neškropljeno, brez vsakršnih dodatkov kemije – je najbolj priporočljiv vsakodnevni odmerek zdravja, ki ga človek lahko pridobi s hrano. Zakaj?
Da onesnažen zrak, ki smo mu s civilizacijskim napredkom vse bolj izpostavljeni, pušča izjemno slab odtis na zdravju, je znano. Manj znano pa je, da ta resni globalni okoljski problem vsako leto zakrivi kar sedem milijonov smrti – kljub boljši ozaveščenosti in strožjim zahtevam glede varovanja zdravja ljudi. Tako danes po svetu kar devet od desetih ljudi vdihava zrak, onesnažen po »zaslugi« prometnih izpuhov, industrijskega smradu, nepravilnega kmetovanja, neustreznega ravnanja s smetmi ... In še vedno kar tri milijarde ljudi na tem našem planetu za ogrevanje doma ali za kuhanje uporablja okoljsko povsem neustrezne peči in goriva.
Vlada je na zadnji seji vendarle odločila tudi o spornih vprašanjih v zvezi z aneksom številka dve k splošnemu dogovoru za leto 2018, s katerim je sprejet tudi ključ o razdelitvi 35 milijonov evrov iz zdravstvene blagajne, za kar je sicer zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) dal pobudo že pred pol leta.
Mesec dni je minilo, odkar je Samo Fakin prevzel vodenje ministrstva za zdravje. Mimo je torej slaba tretjina časa, v katerem naj bi novi minister s čim manj kratkimi stiki začrtal dobro vodenje in delovanje resorja, za katerega je prevzel odgovornost. Po 100 dneh pridejo na vrsto odgovori, predvsem pa konkretna dejanja. Vendar v zdravstvu tudi v tem vmesnem obdobju ni in ne more biti miru, preveč nedorečenosti in neurejenosti je v tem sofisticiranem, zapletenem kolesju, ki že dolgo kliče po vzpostavitvi reda. Zdravstvena reforma je nuja.
Zdravje je neprecenljiva vrednota, ki jo ceni prav vsakdo med nami – če ne prej, pa potem, ko ga izgubi. Takrat bi človek naredil vse, da bi dobil nazaj izgubljeno in živel kakovostno, brez tegob, ki jih prinaša bolezen. Zato ni nič nenavadnega, da so bolniki stalna tarča zavajajočih oglasov, ponudb, ki za »nizko, sprejemljivo ceno« obljubljajo tako rekoč nemogoče – ozdravitev tudi pri neozdravljivih, napredujočih kroničnih boleznih. Zato ni nič nenavadnega, da v UKC Ljubljana spet opozarjajo pred lažnivimi obljubami o »čudežnih kremah«, s katerimi si lažne spletne strani kupujejo zaupanje bolnikov.
O tem, kako zdravstvo bolje povezati s finančnim resorjem, so razpravljali tudi udeleženci nedavne konference Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), ki se je v dobrih dveh desetletjih na mednarodnem zdravstveno-političnem podiju uveljavila kot učinkovita, sistematična in odmevna valilnica idej, temelječih na dobrih praksah in usmerjenih v skrb za boljše zdravje prebivalcev stare celine. Marsikatera zamisel, premlevana na gasteinskih debatnih forumih, danes živi in se udejanja na ravni EU. Izzivov pa, kot kaže, še dolgo ne bo zmanjkalo; med njimi zagotovo izstopa vzpostavljanje ustrezn(ejš)ega odnosa med zdravstvenim in finančnim resorjem. Kako torej v prihodnje do več denarja za preventivo? Z dokazi!
Slovenija nikakor ni edina država, ki se spopada s težavami zaradi izjemnega napredka znanosti in posledično večjimi zmožnostmi sodobne medicine pri vračanju zdravja in reševanju ter podaljševanju življenj. Nekdaj usodna obolenja so postala kronična, življenje z njimi človeka zlepa ne obsodi več na vegetiranje med štirimi stenami, ampak mu omogoča aktivno, kakovostno bivanje, primerljivo s tistim pred postavitvijo diagnoze – ali celo še boljše. Nove terapije, ki jih omogočajo najnovejša, tako imenovana inovativna, tarčna oziroma biološka zdravila, pa so dvorezen meč – povečujejo razkorak med finančno zmogljivostjo sistema in možnostmi, ki so na voljo, vendar jih ni mogoče finančno pokriti. Kako premostiti to resno težavo, kako omogočiti, da bodo tudi v prihodnje na voljo najboljše, najsodobnejše terapije?
Na Evropskem zdravstvenem forumu Gastein (EHFG), vrelišču zdravstveno-političnih idej, ki vedno znova dobivajo odraz tudi v rešitvah, sprejetih na ravni EU, je, kar se tiče zastopanosti Slovenije, že nekaj let zevala praznina. Manjkala je prisotnost slovenskega zdravstvenega ministra, ki bi udeležbo na tem dogodku lahko dobro unovčil, med njim in po njem, pogrešali smo sporočilo o dogajanju na tem področju v naši državi, medtem ko je bila, denimo, Estonija ves čas polno angažirana. Letos je drugače. Minister za zdravje Samo Fakin se konference sicer ni udeležil, je pa ministrstvo za zdravje »zastopala« njegova predhodnica, Milojka Kolar Celarc.
Nobelova nagrada za medicino gre letos v roke dveh specialistov imunologije, kot priznanje za izjemno pomembna odkritja na področju imunoterapije, ki je sicer v klinični uporabi že nekaj let in prinaša novo ero zdravljenja rakavih obolenj. Američan dr. James P. Allison in Japonec dr. Tasuku Honjo bosta nagrado (9.000.000 švedskih kron) prejela decembra, na slovesnosti ob jubileju Nobelove smrti.