Ukrepi

Darko Siuka: »Že čez tri ali štiri tedne bo zgodba, povezana z epidemijo, bistveno drugačna – takrat bodo tudi ti, ki zdaj dvomijo, začeli verjeti!«

O razlogu, zakaj so pri nas okužbe s koronavirusom SARS-Cov-2 ponovno začele naraščati – kljub temu, da smo bili konec pomladi že tako rekoč na varni strani –, verjetno ni treba izgubljati besed. Očitno je, da je revolt proti priporočenim (ne zapovedanim) zaščitnim ukrepom všečnejši; logično je, da se na demokratičnem piedestalu lahko zvrstijo povsem raznolika prepričanja, pa naj nekatera med njimi stojijo na še tako trhlih temeljih. Trenutno se torej marsikomu zdi všečen ali celo edino sprejemljiv dvom – dvom v priporočila vlade, ki pa v tej zadevi sploh ni relevantni dejavnik, saj ukrepa na podlagi multidisciplinarno oblikovanih strokovno-medicinskih priporočil. A kljub temu mnogi zaščitne ukrepe – ti so v resnici najblažja pot za izhod iz trenutne COVID resničnosti, ki nikakor ni spodbudna – zavračajo kot nepotrebni nesmisel, ki omejuje njihovo osebno svobodo. In kakšne bodo posledice?

Nujna stanja

Sepsa lahko v nekaj urah ugasne življenje. Kako jo prepoznati in pravočasno ukrepati, predvsem pri novorojenčkih?

Sobotni družinski izlet v novembru leta 2015 se je iz nečesa lepega v samo nekaj urah spremenil v kalvarijo. Šestmesečni Marko je, ko se je družina iz Kranjske Gore vračala proti domu, dobil hude krče; takoj so odšli v zdravstveni dom na Metelkovi v Ljubljani, od tam na infekcijsko kliniko, kjer so ocenili, da ima malček vročinske krče in staršem zagotovili, da mu bo kmalu bolje – deček pa je v isti noči umrl. Smrt je zakrivila meningokokna sepsa, bolezen z izredno hitrim in usodnim potekom, ki je Markovim staršem za vedno spremenila življenje.

Ukrepi

»Kdaj, če ne zdaj?!« – dr. Tina Bregant o nujni ureditvi zdravstva in skrajšanju čakalnih dob

Poigravanju z razmerami v slovenskem zdravstvu, ki se rapidno poslabšujejo – če pogledamo samo starostno strukturo zaposlenih, pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester, marsikje stare, nevzdržne, vse prej kot varne prostore za zdravljenje, dotrajano opremo, zrelo za odpis in vedno daljše čakalne dobe –, je treba narediti konec. Pa je takšen premik, na katerega Slovenci čakamo že več kot dve desetletji, tudi v resnici mogoče pričakovati? Bo ministrstvo za zdravje privzelo povezovalno vlogo in v sistemsko urejanje vključilo prav vse akterje?

Ukrepi

Noben bolnik (z rakom) ne sme postati kolateralna škoda COVID-19

»Ne le za bolnike z rakom, za vse paciente, ne glede na to, katero bolezen prebolevajo, velja, da ne smejo postati kolateralna škoda ukrepov proti COVID,« je prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC, strnil skupno sporočilo okrogle mize, ki jo je pripravilo krovno združenje organizacij bolnikov z rakom Onko net. V zadnjih mesecih so se namreč čakalne dobe, ki so bile že pred epidemijo na nekaterih področjih nedopustno dolge, znatno podaljšale – o čemer je, mimogrede, pri nas v tem trenutku mogoče sklepati le na podlagi nedvoumnih izkustvenih podatkov, kajti verodostojnih, celovitih in preglednih uradnih evidenc še vedno ni.

Etika

»Zdravniki morajo upoštevati, če pacient odkloni zdravljenje, tudi če bo zaradi te odločitve umrl. Ko pa taka odločitev ogroža življenja drugih, je drugače!« – doc. dr. Božidar Voljč o etičnih dilemah, ki jih sproža COVID-19

V času epidemije COVID se odpirajo številne etične dileme in vprašanja, še več pa je poskusov minimaliziranja tega resnega zdravstvenega problema, kar je v zadnjem času na družbenih omrežjih dobro prikazala metafora Titanika in odzivov na tragedijo. Potop Titanika bi današnji iskalci in ustvarjalci teorij zarot ter spletni vedeži v hipu ovrgli kot izmišljotino, kot nekaj, kar se v resnici sploh ni zgodilo, saj da sami ne poznajo niti enega človeka, ki bi bil izpostavljen temu tragičnemu dogodku. Neresen odnos do resnega problema je dobro ponazorjen v opisanih odzivih, ki poskušajo potapljanje Titanika pavšalizirati na vse (ne)mogoče načine: "Kapitan in posadka širijo lažno novico o nesreči, da nas lahko kontrolirajo kot ovce. Lažejo nam, da se ladja potaplja, čeprav vsi vidimo, da se krma dviguje. Ne bomo nosili rešilnih jopičev, ker nas utesnjujejo, človeško telo ni za nošnjo rešilnega jopiča. Ne bodo nam omejevali svobode gibanja s pošiljanjem v rešilne čolne. Zakaj bi nas skrbelo, utopijo se samo starci in neplavalci ...". Res, prebiranje takih odzivov bi bilo smešno, če ne bi bila metaforična primerjava z aktualnim dogajanjem tako zelo resnična in skrb vzbujajoča.

Ukrepi

Zakaj so zavajanja, ki jih v zadnjih mesecih na družbenih omrežjih dobesedno mrgoli, resnično škodljiva in povsem odveč?

Če vsi nosimo zaščitne maske, ščitimo drug drugega – če pa tovrstne zaščitne ukrepe a priori zavračamo, je to odraz egoizma, sebičnosti in arogance, zato je v sklopu začetka šolskega leta prim. dr. Polonca Truden Dobrin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) naslovila apel na starše vseh šolajočih se otrok, naj otroke spodbujajo k upoštevanju zaščitnih ukrepov – ti temeljijo na zaupanju, ne na nadzorovanju ali na sankcioniranju –, da bodo šole lahko tudi v prihodnje ostale odprte.

Znanost

Zakaj je pristop slovenskih raziskovalcev v iskanju cepiva proti COVID-19 inovativen na svetovni ravni in ali bo država znala ta potencial vrednotiti?

Tudi slovenski znanstveniki so se angažirano vključili v iskanje cepiva za zaščito pred okužbami s koronavirusom SARS-Cov-2. Vodja raziskovalne ekipe Kemijskega inštituta prof. dr. Roman Jerala je ob predstavitvi rezultatov razvoja in predkliničnega testiranja cepiva proti COVID-19, za kar je inštitut porabil 10.000- do 100.000-krat manj denarja, kot so za tovrstne raziskave namenili v ZDA, na Kitajskem ali v Rusiji, poudaril, da so kot znanstveniki preprosto morali prispevati drobec h globalnim prizadevanjem, da bi svet čim hitreje rešili ene izmed največjih medicinskih katastrof v zadnjih 100 letih, ki bo do konca leta ugasnila že več kot 1.000.000 življenj.

Ukrepi

Hrvaška na rdečem seznamu, a najverjetneje le do sredine septembra

Le dan po posvetu s strokovno skupino za čim učinkovitejše obvladovanje okužb z novim koronavirusom, pri katerih se je v zadnjih dneh začela prižigati rdeča luč, je padla že nekaj časa pričakovana odločitev: Hrvaška bo od polnoči dalje na rdečem seznamu, zato bodo Slovenci, ko se bodo vrnili z obiska ali z letovanja v sosednji državi, primorani ostati v 14-dnevni karanteni. Ker pa je bilo še v začetku tega tedna na Hrvaškem približno 160.000 Slovencev, se je vlada na današnji seji odločila za prehodno rešitev; dopustniki oziroma potniki, ki se bodo v Slovenijo vrnili do ponedeljka opolnoči, se bodo lahko še izognili karanteni, kasneje pa bo ta neizogibna.

Ukrepi

Hoja po robu

Si predstavljate, kakšno ogorčenje bi se razplamtelo v slovenski javnosti, če bi pri pacientu po manjši operaciji prišlo do resnega zapleta zaradi hude okužbe, nastale v bolnišnici, med operacijo? Sledile bi komplikacije, ki bi obolelega kljub temu, da je šlo zgolj za rutinski poseg, na primer za operacijo žolčnih kamnov, stale življenja. Svojci umrlega bi (upravičeno) zahtevali strokovni nadzor in ukrepanje – če ne bi šlo drugače, tudi tako rekoč pred očmi kritične javnosti, ki ne bi pustila, da napaka ostane prikrita, posledice pa zamolčane. In prav bi bilo tako.

Hepatitis

Bi bilo mogoče, da ste se pred 20 leti okužili s hepatitisom C? Ne ugibajte in ne čakajte na težko diagnozo, ampak se čim prej testirajte, saj vam ta preprosti, anonimni in brezplačni korak lahko reši življenje

Se sprašujete, ali ste bili morda kdaj v preteklosti izpostavljeni možnosti okužbe z virusom hepatitisa C? Ste si morda kdaj izposodili zobno ščetko ali škarjice za nohte, ki jih pred uporabo niste razkužili, so vam pred leti naredili tetovažo ali pirsing, pa pribor ni bil higiensko neoporečen? Če ste v dvomih, vam infektologi sporočajo: ne čakajte, odločite se za testiranje, ki je anonimno in brezplačno. To lahko naredite kadarkoli pri osebnem zdravniku, vsak ponedeljek med 12. in 14. uro pa tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC – na novi lokaciji na Poljanskem nasipu 58, kamor so se s 1. julijem preselile ambulantne dejavnosti infekcijske klinike. Po novem se je zaradi zaščitnih ukrepov, povezanih s preprečevanjem okužb z novim koronavirusom, na testiranje treba naročiti na 01 522 93 92.