Ukrepi

Darko Siuka: »Že čez tri ali štiri tedne bo zgodba, povezana z epidemijo, bistveno drugačna – takrat bodo tudi ti, ki zdaj dvomijo, začeli verjeti!«

O razlogu, zakaj so pri nas okužbe s koronavirusom SARS-Cov-2 ponovno začele naraščati – kljub temu, da smo bili konec pomladi že tako rekoč na varni strani –, verjetno ni treba izgubljati besed. Očitno je, da je revolt proti priporočenim (ne zapovedanim) zaščitnim ukrepom všečnejši; logično je, da se na demokratičnem piedestalu lahko zvrstijo povsem raznolika prepričanja, pa naj nekatera med njimi stojijo na še tako trhlih temeljih. Trenutno se torej marsikomu zdi všečen ali celo edino sprejemljiv dvom – dvom v priporočila vlade, ki pa v tej zadevi sploh ni relevantni dejavnik, saj ukrepa na podlagi multidisciplinarno oblikovanih strokovno-medicinskih priporočil. A kljub temu mnogi zaščitne ukrepe – ti so v resnici najblažja pot za izhod iz trenutne COVID resničnosti, ki nikakor ni spodbudna – zavračajo kot nepotrebni nesmisel, ki omejuje njihovo osebno svobodo. In kakšne bodo posledice?

Ukrepi

Prof. dr. Marko Noč in enajsterica zdravnikov oporečnikov: »Ne nasedajte skupinam in posameznikom, ki poskušajo sejati dvom v smiselnost in učinkovitost zaščitnih ukrepov!«

Dvanajsterica zdravnikov oporečnikov, združenih v skupini zdravstvo.si, se je danes javno odzvala na dezinformacije, ki se v zadnjih tednih v zvezi s pandemijo koronavirusa SARS-CoV-2 in priporočenimi zaščitnimi ukrepi pojavljajo predvsem na družbenih omrežjih, pa tudi v nekaterih sredstvih javnega obveščanja. »S temi dezinformacijami poskušajo nekatere skupine in posamezniki sejati dvom v smiselnost in učinkovitost preventivnih ukrepov, ki jih javne zdravstvene službe izvajajo povsod v razvitem svetu,« opozarjajo Erik Brecelj, Marko Noč, Gorazd Kalan, Krištof Zevnik, Matej Beltram, Matija Krkovič, Matija Kališnik, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Simon Podnar, Samo Vesel in Andrej Vranič.

Ukrepi

Poziv ministru za zdravje, naj začne delati s polnim delovnim časom

Minister za zdravje od svojih stanovskih kolegov dobiva nedvoumen, vse glasnejši in vse odločnejši apel, naj se v ministrski vlogi vendarle začne stoodstotno posvečati problemom, ki so resni in kot taki zahtevajo skrbno domišljeno, zavzeto in poglobljeno ukrepanje, pa naj gre za zagotavljanje pogojev za čim bolj nemoteno delovanje zdravstvene dejavnosti, za omogočanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in odpravo čakalnih dob – ali pa za zakonodajno ureditev področja dolgotrajne oskrbe, kjer da morajo biti prave rešitve skrbneje pripravljene od teh, ki so zdaj v javni razpravi.

Ukrepi

»Dobro jutro, skuštrana Slovenija!« – pediater Igor Dovnik o večnem prelaganju krivde in odgovornosti za neurejene razmere v zdravstvu

Najmanj 20 let zdravništvo poziva odgovorne – predsednike države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in poslanskih skupin ter ministra za zdravje in generalnega direktorja ZZZS – k nujnim spremembam zdravstvene zakonodaje, ki bodo prevetrile zbiranje in porabo sredstev za zdravstvo. Toda, kot je v današnjem odprtem pismu, naslovljenem na omenjene odločevalce, opozoril Igor Dovnik, primarni pediater s koncesijo: »Interesi za obvladovanje 3,5 milijarde zbranih evrov za zdravstvo so vedno večji od želje, da bi ustvarili varno, strokovno, solidarno, kakovostno in ustrezno dostopno zdravstvo za vse državljane naše lepe domovine.«

Ukrepi

Hrvaška na rdečem seznamu, a najverjetneje le do sredine septembra

Le dan po posvetu s strokovno skupino za čim učinkovitejše obvladovanje okužb z novim koronavirusom, pri katerih se je v zadnjih dneh začela prižigati rdeča luč, je padla že nekaj časa pričakovana odločitev: Hrvaška bo od polnoči dalje na rdečem seznamu, zato bodo Slovenci, ko se bodo vrnili z obiska ali z letovanja v sosednji državi, primorani ostati v 14-dnevni karanteni. Ker pa je bilo še v začetku tega tedna na Hrvaškem približno 160.000 Slovencev, se je vlada na današnji seji odločila za prehodno rešitev; dopustniki oziroma potniki, ki se bodo v Slovenijo vrnili do ponedeljka opolnoči, se bodo lahko še izognili karanteni, kasneje pa bo ta neizogibna.

Ukrepi

Dr. Erik Brecelj in celotna skupina zdravstvo.si: Namestite si aplikacijo!

»Novi koronavirus je marsikje ustavil slovensko medicino. Dostopnost do zdravnika je težavnejša kot kadarkoli prej. Mnogim med nami ni jasno, da COVID sicer je problem, ki zahteva vso resnost, nikakor pa ni edini; pozablja se na druge bolezni. Ponekod diagnostika poteka še počasneje kot pred epidemijo, zato do zdravljenja prihaja z zamudo. Analize, kaj se dogaja s temi bolniki, nimamo. Štejemo le na novo okužene, mali človek, ki zboli za neko drugo resno boleznijo, pa čaka – in čas vmes neusmiljeno teče ...«. S temi besedami je prof. dr. Samo Zver, specialist interne medicine in hematologije ter predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike ljubljanskega UKC, javno predstavil svoje videnje trenutno aktualnih razmer, ki jih narekuje COVID resničnost, ter dodal: »Že nekaj časa na ta resni problem, na blokado slovenske medicine, opozarjam tudi najbolj odgovorne – odgovora pa ne dobim.«

Ukrepi

Hoja po robu

Si predstavljate, kakšno ogorčenje bi se razplamtelo v slovenski javnosti, če bi pri pacientu po manjši operaciji prišlo do resnega zapleta zaradi hude okužbe, nastale v bolnišnici, med operacijo? Sledile bi komplikacije, ki bi obolelega kljub temu, da je šlo zgolj za rutinski poseg, na primer za operacijo žolčnih kamnov, stale življenja. Svojci umrlega bi (upravičeno) zahtevali strokovni nadzor in ukrepanje – če ne bi šlo drugače, tudi tako rekoč pred očmi kritične javnosti, ki ne bi pustila, da napaka ostane prikrita, posledice pa zamolčane. In prav bi bilo tako.

Ukrepi

Je v nekaterih domovih za starejše do podobnih zapletov kot med epidemijo prihajalo že v preteklosti, v času gripe – pa javnost za to ni vedela?

»Ob dogajanju, ki smo mu v domovih za starejše priča danes, ob epidemiji COVID-19, razmišljam, kaj se je v domovih dogajalo ob navadnih gripah, ko so zaščitni ukrepi enaki in prav tako nujni. Mislim, da je zaradi neupoštevanja ukrepov že v preteklosti po nepotrebnem zbolelo, hudo zbolelo, da ne rečem umrlo veliko ljudi,« je bil na današnji novinarski konferenci, katere osrednja tema je bil prikaz dogajanja v domu starejših v Hrastniku, v katerem je danes z novim koronavirusom okuženih 29 varovancev in deset zaposlenih, neposreden minister za zdravje Tomaž Gantar.

Ukrepi

»Predolge čakalne dobe so najhujša kršitev pacientovih pravic, ki jih je trenutno več na papirju kot v praksi« – intervju s Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje

Kaj narediti, da Slovenija ne bi vse izraziteje postajala takšna socialna država, v kateri so odgovorni imeli vedno polna usta obljub, razmere v praksi pa so vedno slabše? Izrazit primer takšnega stanja je zdravstvo, ki se je, tudi po »zaslugi« epidemije, znašlo na robu finančne vzdržnosti – in resnosti tega stanja se zavarovanci in pacienti kljub temu, da stojijo v vedno daljših čakalnih vrstah, v resnici sploh še ne zavedajo. Podrobno in kritično sva se o razsežnostih aktualnega dogajanja in izzivih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, v dobro vsakogar med nami, pogovorila z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem.

Ukrepi

Domovi za starejše zahtevajo takojšnjo zagotovitev zmogljivosti za izolacijo obolelih na posebnih lokacijah

Domovi za starejše skupaj s socialno-varstvenimi zavodi zahtevajo takojšnjo zagotovitev zunanjih enot za izolacijo tistih varovancev domov ali zavodov, ki bodo zaradi okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 zboleli za COVID. V dopisu, naslovljenem na ministrstvo za zdravje ter na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so štiri institucije (skupnost socialnih zavodov, skupnost varstveno-delovnih centrov, združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija in slovensko društvo Amnesty International) zahtevale tudi izvedbo sistemskega, ne le strokovnega nadzora, ki naj v povezavi z očitki na račun triažiranja še neokuženih varovancev domov med epidemijo, ko je bilo v javnosti govora o tako imenovanih seznamih smrti, »zajame odločevalske procese na vseh ravneh, tudi na najvišji ravni.«