Od ponedeljka bo do radikalnih sprememb prišlo tudi pri izvajanju pouka; šolo bodo do nadaljnjega obiskovali le najmlajši, medtem ko se bodo osnovnošolci od šestega razreda dalje ter srednješolci začasno spet šolali na daljavo. Ukrep naj bi predvidoma veljal krajši čas, do konca »krompirjevih počitnic«, ko naj bi se razmere stabilizirale, krivulja, ki odraža hitrost in obseg naraščanja okužb, pa umirila.
Ukrepi, ki jih je po obravnavi trenutno vse prej kot spodbudnih epidemioloških razmer v Sloveniji vlada sprejela na današnji seji, bodo jutri objavljeni v Uradnem listu, veljati pa bodo začeli v petek oziroma v ponedeljek.
Podrobnosti bodo jutri predstavili resorni ministri, spremembe pa se nanašajo na štiri odloke:
- odlok o začasni splošni prepovedi gibanja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v občinah ali statističnih regijah s slabimi epidemiološkimi razmerami ter prepovedi gibanja v občine ali statistične regije s slabimi epidemiološkimi razmerami in iz njih;
- odlok o spremembah odloka o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi ter prepovedi prometa posameznih vrst blaga in izdelkov v času zbiranja ljudi;
- odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom;
- novela odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.
Se bodo neodgovorni začeli obnašati odgovorneje?
V nocojšnji izjavi po končani seji vlade je premier Janez Janša župane občin, ki sicer še niso rdeče obarvane, pozval, naj za občine, nad katerimi bedijo, sprejmejo podobne ukrepe, kot bodo do nadaljnjega v veljavi v sedmih od sicer skupno 12 statističnih regij.
Velika večina prebivalstva upošteva zaščitne ukrepe, zato je Janša včeraj potrkal tudi na vest »neodgovorne manjšine, ki tega doslej ni počela in tako pripomogla k nastanku situacije, v kateri je treba ukrepe zaostrovati.« Pri tem je poudaril, da bi se vsi, tudi vlada, želeli izogniti še nadaljnjemu zaostrovanju ukrepov, za katerega bo celotna družba morala plačati visoko ceno – »finančne blazine, kakršno smo imeli na voljo spomladi, pa ni.«
Izziv, ki mu slovensko zdravstvo ne bo kos ...
Predvsem pa je v tem trenutku nujno zavedanje, da tako strmemu naraščanju števila okužb (včeraj: 707) in posledičnemu povečevanju števila obolelih, ki zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID potrebujejo zdravljenje v bolnišnici (včeraj: 210, 35 v intenzivni negi), naše zdravstvo preprosto ne bo kos.
Strokovnega kadra, specializiranega za delo v enotah intenzivne terapije, namreč preprosto ni dovolj. Kot je danes opozoril prof. dr. Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, stroko zaradi izrazitega poslabšanja epidemioloških razmer v zadnjih dneh »res skrbi, kaj bo v naslednjih dneh, kajti deset odstotkov obolelih potrebuje zdravljenje v bolnišnici, med temi pacienti jih 20 odstotkov potrebuje zdravljenje v enoti intenzivne terapije.«
In ti oddelki so eno od ozkih grl slovenskega zdravstva. Tovrstnih zmogljivosti je malo, veliko premalo – in kot poudarja prof. Jereb, že zmanjkuje razpoložljivih bolnišničnih postelj, kajti povprečni čas hospitalizacije COVID bolnikov z najtežjo obliko bolezni je 14 dni ali več. Načrtovano je širjenje zmogljivosti, pri čemer pa se bo zataknilo, ker ni dovolj ustrezno usposobljenega kadra; za zdaj nameravajo problem omiliti s premeščanjem in angažiranjem ustreznega strokovnega kadra iz drugih specialnosti.
... zato apel stroke: »Nujno je, da ukrepamo vsi!«
Na oddelku, ki ga vodi dr. Matjaž Jereb, je bilo danes hospitaliziranih 16 kritično bolnih pacientov s hudo prizadetostjo pljuč, ki so jim z mehansko ventilacijo morali zagotoviti pomoč pri dihanju. Najmlajši bolnik (42 let), pri katerem je okužba z novim koronavirusom povzročila resne zaplete in zahtevala zdravljenje v enoti intenzivne terapije na infekcijski kliniki, po Jerebovih besedah nima nobenih pridruženih kroničnih bolezni, ki bi ga umeščale v rizično skupino.
Zaradi vsega naštetega prof. dr. Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, poudarja:
»Zdravstveni delavci bomo opravili svoje delo, a sami v boju proti COVID ne moremo biti uspešni – nujno je, da ukrepamo vsi!«
Fotografije: STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
