Manipulacije

Sramotni izpad poslanca Mihe Kordiša, ki je zdravnike označil za mazače, so ostro obsodili prof. dr. Marko Noč, dr. Erik Brecelj, Krištof Zevnik in drugi zdravniki iz skupne zdravstvo.si

»Zdravnice in zdravniki smo vestni in odgovorni pri opravljanju svojega dela – ne glede na to, kje in kako svoje delo opravljamo. Svoje bolnike zdravimo enako, ne glede na njihovo politično opredelitev ali katerokoli drugo osebno okoliščino,« so v sinočnjem odzivu na sramotni izpad poslanca Levice Mihe Kordiša zapisali zdravniki Erik Brecelj, Marko Noč, Krištof Zevnik, Gorazd Kalan, Matej Beltram, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Samo Vesel, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Simon Podnar in Andrej Vranič, ki si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadevajo za ključne izboljšave v slovenskem zdravstvu. Kordiš je v sklopu obravnave petega protikoronskega paketa namreč zdravnice in zdravnike, ki ne delajo v sklopu javnega zdravstva, označil za mazače; omenjena dvanajsterica zdravnikov izjavo ostro obsoja ter pričakuje in zahteva ukrepanje.

Ukrepi

»Če epidemije ne bomo uspeli pravočasno ustaviti, bo epidemija ustavila nas!«

Ne, ne zbolevajo le starejši – in ne, ne zbolevajo le posamezniki z izrazito oslabljenim imunskim sistemom. In – ne, okužba z novim koronavirusom nikakor ni »zgolj« blaga, občasna, sporadična okužba, ki ne zahteva upoštevanja zaščitnih ukrepov. Trenutno v enoti za intenzivno terapijo Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC zdravijo tudi 44-letnega pacienta, pri katerem je okužba z novim koronavirusom vodila v resne zaplete – kljub temu, da sicer nima nobene pridružene bolezni! Znano pa je, da COVID-19 poleg starejših izraziteje ogroža posameznike s prekomerno telesno težo, s povišanim s krvnim tlakom ali s katerim od kroničnih pljučnih obolenj.

Ukrepi

Institut Jožef Stefan: »Že prihodnjo soboto bo pri nas hospitaliziranih najmanj 250 bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, dan kasneje pa bo vsaj 50 obolelih potrebovalo intenzivno zdravljenje!«

Slovenija je globoko v drugem valu epidemije novega koronavirusa. Po napovedih instituta Jožef Stefan bo v Sloveniji že prihodnjo soboto zaradi zahtevnejše oblike prebolevanja okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 pri nas hospitaliziranih 250 bolnikov, dan kasneje pa bo 50 obolelih potrebovalo zdravljenje v enoti intenzivne terapije. Te številke so povedne in opozorilne. Kajti ko bo zadoščeno vsem tem kriterijem, vključno s povečevanjem števila okuženih na 100.000 prebivalcev, bodo izpolnjeni tudi pogoji za prehod na tako imenovani rdeči seznam ukrepov in za ponovno razglasitev epidemije. 

Ukrepi

»Najhuje bo, če bodo na voljo prosti ventilatorji, ne bo pa dovolj strokovnega kadra!«

Novice o nezadržni krepitvi drugega vala epidemije COVID-19 prihajajo od vsepovsod. Slovenija ni edina, ki se spopada z izzivi – povsod je jasno, da bi bilo širjenje okužb treba ustaviti takoj, če bi želeli, da se razmere v zdravstvu pa tudi nasploh v družbi normalizirajo. V Belgiji, denimo, kjer so v nekaj manj kot treh tednih evidentirali 30.000 novih okužb, prvi teden v oktobru pa je zdravljenje v bolnišnici zaradi težje oblike prebolevanja COVID potrebovalo kar 500 bolnikov, so ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom izrazito zaostrili. Od četrtka bodo za mesec dni zaprli vse kavarne in bare, od petka bo druženje brez maske dovoljeno za največ štiri ljudi, medtem ko bo, na primer, v Berlinu druženje v času policijske ure omejeno na pet znancev iz različnih gospodinjstev. In kako je pri nas?

Ukrepi

Katerega od scenarijev bo na Slovenskem izpisal drugi val epidemije? Na to lahko vplivamo prav vsi.

Ni države na stari celini, ki ne bi občutila okrepljenega valovanja drugega vala epidemije novega koronavirusa, odzivi na povečano širjenje okužb pa so, tudi na globalni ravni, različni. V Franciji, denimo, so za pol meseca odredili zaprtje vseh lokalov, na Češkem in na Slovaškem so razglasili izredne razmere. Pri nas še nismo v tej fazi, se pa število okužb pospešeno povečuje. Ukrepi, ki jih je vladi v razmislek in potrditev predlagala stroka, so že nekaj časa na mizi; v tem načrtu, ki ga je vlada že sprejela, so predvideni vsi scenariji, ki jih v Sloveniji v prihodnjih mesecih lahko izpiše epidemija – kakšni bodo ti v resnici, pa je odvisno od ravnanja prav vsakega posameznika v Sloveniji.

Ukrepi

Edini učinek neodgovornega obnašanja so vedno nove okužbe in vedno novi ukrepi – trenutno je to zaprtje Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. Kaj bo sledilo jutri?

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, je uvod v teden, v katerem bo nezadržno naraščanje števila aktivnih okužb z novim koronavirusom po vsej verjetnosti zelo kmalu ponovno sprožilo precejšnje spremembe, predvsem na račun neodgovornega obnašanja posameznikov, začela s slabo novico: Klinični oddelek za žilne bolezni bo treba zapreti za najmanj teden dni. Ob tem se velja vprašati, kakšne bodo posledice – glede na že zdaj oteženo dostopnost do zdravstvenih storitev –, če se ta scenarij začne pojavljati tudi v drugih vejah medicine, kajti možnost, da pride do vdora okužb na katerikoli oddelek ali kliniko, je precejšnja.

Preventiva

D vitamin dokazano učinkovit v boju proti najhujšim posledicam okužb z novim koronavirusom

Med pomembne, a še vedno preveč prezrte zaščitne ukrepe za preprečevanje (škodljivih in nemalokrat tudi usodnih posledic) okužb z novim koronavirusom spada tudi jemanje vitamina D. Doslej je bil ta preventivni ukrep »le« priporočen, zdaj je to priporočilo nedvoumno potrjeno – z rezultati španske interventne randomizirane študije, ki je prvi neposredni dokaz, da dodajanje vitamina D pri obolelih s COVID-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pomembno pripomore k zmanjšanju nadaljnjih zapletov, ki bi sicer zahtevali zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Ukrepi

Na Dunaju v šolah odvzem brisa z grgranjem

Da bi se kljub pandemiji novega koronavirusa pouk lahko odvijal čim bolj nemoteno, bodo na Dunaju tiste učence in dijake ter učitelje, pri katerih bodo posumili, da so okuženi s koronavirusom SARS-CoV-2, po novem lahko testirali kar v šoli. Uporabili bodo bistveno prijaznejšo obliko testiranja, ki so jo razvili v avstrijski prestolnici – test z grgranjem slane tekočine, ki traja 60 sekund, rezultati pa so znani najkasneje v 24 urah. Učinkovitost tega testa so preizkusili avgusta z brezplačnim testiranjem Avstrijcev, ki so se vrnili s Hrvaške.

Ukrepi

Takoj je treba najti rešitev za strokovno in hitro obravnavo vseh pacientov, ne le zbolelih za COVID-19!

»V času pandemije novega koronavirusa resnično ne potrebujemo avtokratskih, strogih ukrepov, ki bi iz celotne družbe naredili eno veliko infekcijsko kliniko,« je v včerajšnjem pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Glas razuma, apel vodilnega predstavnika pomembne veje medicinske stroke, ki ni bil vključen v snovanje trenutno veljavnih ukrepov, s katerimi naj bi preprečili širjenje okužb z novim koronavirusom, zahteva razmislek – in predvsem spodbuja ustreznejše, življenjsko ukrepanje, ki ne bo onemogočalo normalnega življenja.

Varnost in kakovost

Dr. Andrej Robida: »Varnost pacientov je v razvitem svetu že pred 30 leti postala prioriteta, v Sloveniji pa se ni kaj dosti spremenilo«

V Sloveniji imamo zastarel, okoren, tog zdravstveni sistem, ki v marsičem onemogoča celovito skrb za pacienta. In še nekaj je gotovo: pacient nikakor ni v središču zdravstvenega sistema, pa naj bo ta trditev zapisana v še toliko uradnih dokumentih. Bolnik je pri nas še vedno prisiljen tavati od Poncija do Pilata – in ta pot se vedno bolj podaljšuje. Ko pride k ustreznemu specialistu, se okoliščine izrazito spremenijo, saj je slovenska medicina praviloma primerljiva z najboljšimi – problem pa je, ker je dostopnost, zlasti v času COVID-19, tako rekoč onemogočena, čakalne dobe pa se le še podaljšujejo.