Predsednik države Borut Pahor je danes sprejel prof. dr. Uroša Ahčana in prim. Vojka Didanoviča in jima za inovativno metodo popolne rekonstrukcije nosu, ki tudi na svetovni ravni postavlja nove mejnike v rekonstrukcijski kirurgiji obraza, izročil simbolično nagrado oziroma priznanje – jabolko navdiha.
Vlada je na zadnji seji vendarle odločila tudi o spornih vprašanjih v zvezi z aneksom številka dve k splošnemu dogovoru za leto 2018, s katerim je sprejet tudi ključ o razdelitvi 35 milijonov evrov iz zdravstvene blagajne, za kar je sicer zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) dal pobudo že pred pol leta.
Mesec dni je minilo, odkar je Samo Fakin prevzel vodenje ministrstva za zdravje. Mimo je torej slaba tretjina časa, v katerem naj bi novi minister s čim manj kratkimi stiki začrtal dobro vodenje in delovanje resorja, za katerega je prevzel odgovornost. Po 100 dneh pridejo na vrsto odgovori, predvsem pa konkretna dejanja. Vendar v zdravstvu tudi v tem vmesnem obdobju ni in ne more biti miru, preveč nedorečenosti in neurejenosti je v tem sofisticiranem, zapletenem kolesju, ki že dolgo kliče po vzpostavitvi reda. Zdravstvena reforma je nuja.
Ukrep, ki naj bi omejil pravico do osebnih receptov, s katerimi zdravnik lahko predpiše terapijo sebi ali svojim bližnjim, je sprožil ogorčen odziv, zlasti med zdravniki. Na ta način so namreč doslej že sicer preobremenjenim splošnim in družinskim zdravnikom na letni ravni »prihranili« približno 100.000 obravnav, medtem ko je plačnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), z uveljavitvijo novih pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) želel ta privilegij, ki da je slovenski unikum, omejiti, predvsem iz varnostnih razlogov. Osebne recepte naj bi odvzeli zdravnikom, ki nimajo (več) veljavne licence in tistim zdravnikom, ki ne delajo v javnem zdravstvu. Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) se z načrtovanim ukrepom, ki je prizadel tudi mlade zdravnike, ni strinjala, zato sta se vodstvi zbornice in ZZZS danes sestali na to temo.
»V osnovnem zdravstvu nimamo ne napotnic ne čakalnih vrst; vsi bolniki pridejo na vrsto v enem, najkasneje v dveh dneh,« je v prvem intervjuju, ki ga je dal kot novi zdravstveni minister, Samo Fakin izjavil za naš zdravstveni portal. Prejeli smo odziv pacientke z drugačno izkušnjo. Toliko drugačno, bolečo in perečo, da smo razloge za njeno čakanje raziskali, odgovorne prosili za pojasnila in ugotovljeno strnili v temle članku, ki s konkretnim primerom razgalja resničnost našega zdravstva: veliko je izjemnih, vrhunskih stvari in ljudi, nemalo pa je (še vedno) kratkih stikov in nevzdržnih odnosov ter pristopov, ki jih je treba spremeniti. V dobro ljudi, ki si zaslužijo empatično pomoč in strokovno odzivnost takrat, ko jo najbolj potrebujejo.
Zdravstvo je v resni stiski, mnenja o tem, kje bo v resnici končalo 35 milijonov evrov, kolikor naj bi v kratkem namenili za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, pa so deljena. V bistvu dobrodošel in smotrn ukrep, ki zavarovancem vrača denar iz blagajne ZZZS, je v očeh mnogih, zlasti na račun izkušenj iz preteklosti, videti kot ugriz brezzobega tigra, po katerem so bodo najbolj »mastili« šakali – vsi tisti, ki že leta izčrpavajo slovensko zdravstvo in s tem onemogočajo tudi bolj ažurno udejanjanje pravic bolnikov, ki ostajajo ujetniki predolgih čakalnih dob.
Poslanci so bili pri današnjem odločanju o spremembi odloka, po katerem bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lahko še v tem letu 35 milijonov evrov namenil izrecno za skrajšanje najbolj nedopustno dolgih čakalnih dob, izjemno ekspeditivni. Argumentacije predstavnikov poslanskih skupin so bile strnjene, domišljene, premišljene. Če bi presojali po uvodnih napovedih, je bila proti sprejetju rešitve, s katero se denar vrača tistim, ki so ga prispevali, torej zavarovancem, edino poslanska skupina SDS. Vendar je na izredni seji, na kateri so se poslanci uvodoma posvetili odločanju o 35 milijonih evrov, namenjenih izboljševanju dostopnosti do zdravstvenih storitev, prišlo do zanimivega preobrata. Zanj je poskrbela Levica.
Čakalne dobe so ahilova peta zdravstva, ne le slovenskega. Spreminjajoča se patologija, naraščajoče akutne in kronične potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah, zlasti na račun vse bolj starajoče se populacije, po drugi strani pa težave v sistemu, najsi gre za kader, opremo ali podfinancirane programe, so dejavniki, ki se seštevajo – vsota tega seštevka pa se najbolj evidentno pokaže v dolgih čakalnih vrstah, ki obolelemu preprečujejo, da bi takoj prišel na vrsto za specialistično preiskavo in zdravljenje. Razen, seveda, če se odloči za samoplačniško storitev – a čemu bi človek plačeval za nekaj, kar mu tako ali tako pripada na podlagi plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje?
Čakalne dobe so huda rak rana slovenskega zdravstva. Zato sta tako upravni odbor kot skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pristojno ministrstvo oziroma vlado v odhodu že pred časom pozvala k ukrepanju za čim hitrejšo preusmeritev 35 milijonov evrov, kolikor se bo letos, v nasprotju s prvotnimi predvidevanji, dodatno nabralo v zdravstveni blagajni. Ta denar bi porabili namensko, za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu oziroma za omogočanje čim boljše dostopnosti bolnikov do zdravstvenih storitev. Resorno ministrstvo je to možnost zavrnilo. Pacienti pa naj čakajo?
Krištof Zevnik je zobozdravnik, doktor dentalne medicine, ki se poleg celostne obravnave in rehabilitacije pacientov ukvarja tudi z razvojem informacijskih rešitev v medicini. V slovenski javnosti je poznan predvsem po precedenčni tožbi proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).