Zdravniška zbornica opozarja na nepravilnosti pri sprejetju (predvsem za bolnike) škodljivega in nezakonitega sklepa vlade, zato zahteva takojšnjo razveljavitev odločitve, ki je sicer že umeščena v splošni dogovor za leto 2018.
Ker skupni javni razpis za žilne opornice oziroma stente, s katerim naj bi pripomogli k temeljitemu znižanju prenapihnjenih cen, ni uspel, so se v UKC Ljubljana odločili za solistično akcijo.
Za projekt farmacevtskega svetovanja na ZZZS ocenjujejo, da je trenutno eden pomembnejših v skrbi za optimizacijo varnosti in kakovosti pri zdravljenju z zdravili. Kakšne prednosti prinaša ta novost obolelim in kako naj bi pomagala tudi zdravnikom? O tem podrobneje v pogovoru z generalnim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjanom Sušljem.
Slovenija s projektom farmacevtskega svetovanja uvaja sistematičen in individualiziran pristop k odpravi polifarmakoterapije.
Projekt je lani zaživel tudi v zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru, ki ga vodi prim. asist. dr. Jernej Završnik. Kakšne so bile začetne izkušnje?
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) danes za zdravila na recept nameni približno 12 odstotkov celotnega proračuna za obvezni del zdravstvenega zavarovanja, kar na letni ravni znaša okoli 300 milijonov evrov. Projekt farmacevtskega svetovanja pa bo, skupaj s kvoto, namenjeno plačilu dela farmacevtskih svetovalcev, stal dobrih 720.000 evrov.
Polifarmacija je danes velik problem, zato izbrani osebni zdravnik s programom farmacevtskega svetovanja dobiva novega sodelavca – farmacevta svetovalca s pridobljenimi kompetencami, ki je po izobrazbi specialist klinične ali lekarniške farmacije. Cilj projekta je skupna skrb za čim bolj optimalno, kakovostno in varno zdravljenje; ko bo zaživel v celoti, bo projekt na letni ravni vreden 720.335 evrov.
Kar nekaj problemov se v slovenskem zdravstvu zdi nedotakljivih in nespremenljivih. Med njimi sta v zadnjem času v ospredju dva, eden je strokovni: otroška srčna kirurgija, drugi finančni: izsiljevalske cene medicinskih pripomočkov.
Da je v Sloveniji zdravstveni material nedopustno drag, je znano, že dolgo. Cene so različne, pogosto dosegajo vnebovpijoče zneske, krepko višje kot v državah, bistveno razvitejših od Slovenije. Stenti oziroma žilne opornice so v zadnjem času postali vzorčni primer dolgoletnih anomalij, ki ogrožajo delovanje zdravstvenega varstva.
Javno naročilo za nakup materiala za interventno kardiologijo – žilne opornice oziroma stenti za pet slovenskih bolnišnic – so na portalu javnih naročil objavili v začetku junija.