Novoimenovani strateški svet za zdravstveno nego bo tako na prvi seji, ki bo v marcu, ko se izteče rok za prižiganje zelene luči ključnemu dokumentu za zaposlene v zdravstveni negi, proučil gradivo, ki ga je pripravil vrh te stroke. Odločitve in ukrepi so nujni, to je jasno – vprašanje pa je, kakšna bo končna različica dokumenta, ki naj bi, kot zagotavljajo v zbornici zdravstvene nege, (vz)postavil temelje za kakovostnejšo in varnejšo skrb za paciente, ki mora biti tudi bolje ovrednotena.
V tem smislu so zagotovo najbolj prizadete srednje medicinske sestre, ki delajo na najzahtevnejših delovnih mestih – za njihove pravice se odločno zavzemata tako strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege kot tudi sindikat delavcev v zdravstveni negi.
V zdravstveni negi pogrešajo dialog z ministrom – v dobro bolnika
Tudi zbornica zdravstvene in babiške nege izpostavlja vse profile, ki delajo na tem področju – in si v smislu pravilnih, pravičnih in takojšnjih ukrepov želi dialoga z resornim ministrom.
»Medicinske sestre želimo aktiven dialog, do katerega bi moralo priti že predvčerajšnjim, danes pa bi morali skupaj pospešeno iskati rešitve, kajti če bomo v to vključeni vsi, bo od tega imel korist tudi bolnik,« opozarja predsednica zbornice Monika Ažman.
Rešitev? Večji vpis, ureditev delovnih pogojev in ustrezno plačilo ...
»Medicinsko sestre predlagamo veliko rešitev, seveda pa je veliko odvisno od ministrstva za zdravje oziroma od političnih odločevalcev. Na kronično pomanjkanje kadra na vseh ravneh – primarnem, sekundarnem in terciarnem – opozarjamo že več kot deset let. Seveda pa nas ne skrbi le pomanjkanje kadra, ampak tudi vse pogostejše zapuščanje poklica. Fenomen, ki se je pred leti dogajal drugod po svetu in smo se mu čudili, se danes dogaja pri nas,« pa opozarja izvršna direktorica zbornice zdravstvene in babiške nege Anita Prelec, diplomirana medicinska sestra.
Ne skrbi nas le pomanjkanje kadra, ampak tudi vse pogostejše zapuščanje poklica.
Fenomen, ki se je pred leti dogajal drugod po svetu in smo se mu čudili, se danes dogaja pri nas.
Anita Prelec, dipl. m. s., izvršna direktorica zbornice zdravstvene in babiške nege
Ob tem (se) sprašuje: »S kakšnimi prijemi zadržati medicinske sestre v našem zdravstvu, kajti kdo bo skrbel za naše prebivalce, če medicinskih sester ne bo? Rešitev je, seveda, lahko tudi povečan vpis v izobraževalne institucije, v srednje šole in v visokošolske študijske programe, ter ureditev delovnih razmer in plačila. To so trenutno najbolj aktualni problemi.«
In kako ti vplivajo na kakovost in varnost bolnikov oziroma obravnave, ki jo je obolelim treba zagotavljati med zdravljenjem?
»Lastnih raziskav sicer nimamo, toda tuji raziskovalci so že dokazali, da bolj izobražene medicinske sestre vplivajo na boljše izide zdravstvene oskrbe in tako vplivajo na manjšo umrljivost pacientov, na boljšo kakovost dela in na boljše izide za zdravje,« pravi izvršna direktorica zbornice.
Anita Prelec, dipl. m. s.:
Lastnih raziskav sicer nimamo, toda tuji raziskovalci so že dokazali, da bolj izobražene medicinske sestre vplivajo na boljše izide zdravstvene oskrbe in tako vplivajo na manjšo umrljivost pacientov, na boljšo kakovost dela in na boljše izide za zdravje.
Kaj pa pomanjkanje kadra, zlasti v nekaterih specialnostih, na najtežjih delovnih mestih?
Kot je prepričana Anita Prelec, je »to pomanjkanje med drugim odraz tega, da trenutno še vedno veljajo kadrovski normativi iz leta 1984. Pred 35 leti pa so bile potrebe prebivalstva glede zdravstvene obravnave precej drugačne. In tega se moramo zavedati. Treba je spremeniti kadrovske normative, prilagoditi zdravstveno obravnavo, na ta račun povečati tudi število vpisanih, in izboljšati zaposlenost medicinskih sester v Sloveniji.«
Trenutno še vedno veljajo kadrovski normativi iz leta 1984.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
