»Po treh mesecih in sedmih sejah je postalo jasno, da namen delovne skupine na ministrstvu za zdravje, s pomočjo katere naj bi spodbudili spremembe na področju javnega naročanja, v resnici ni uresničitev, ampak nevtralizacija naše pobude. Zato izstopamo iz te delovne skupine, saj ne želimo biti soodgovorni za izdelek, ki bo ohranjal zdajšnje stanje škodljivega preplačevanja medicinskega materiala,« je nedvoumen prof. dr. Marko Noč, ki v svojem in v imenu skupine zdravstvo.si ocenjuje, da je v koruptivnih razmerah, ki jim ni videti konca, »boj za normalne, evropske cene medicinskega materiala in naprav postal etično-moralna dolžnost – tudi za nas, zdravnike v Sloveniji«.

Igrice in preigravanja v sklopu resornega ministrstva?

Zdaj tudi že javno predstavljeni konceptualni predlog deveterice zdravnikov iz skupine zdravstvo.si bi veljalo umestiti med zakonodajne rešitve in tako pridobiti zajeten kupček denarja za dodatne programe zdravljenja in obnovo zastarele infrastrukture, ki zmanjšuje kakovost in varnost zdravljenja – denarja, ki že leta odteka v žepe tistih, ki nimajo pomislekov pred korupcijo in iskanjem lukenj v obstoječem sistemu. 

V kontekstu tako resnih problemov, ki po zaslugi slabih zakonodajnih rešitev že leta in desetletja dokazano in dokazljivo izčrpavajo slovensko zdravstvo, se zdi (najmanj) nerazumljivo, da je vodja delovne skupine resornega ministrstva (mag. Simona Hribar Motore) članom že vnaprej povedala, da predloga, ki bi končno vendarle omogočil rešitve, ne bo podprla. 

Jasno je, da rešitev, ki so jo predlagali zdravniki skupine zdravstvo.si, ni bila edina, o kateri so razpravljali člani delovne skupine resornega ministrstva. Razlika med predlogi pa je bila, sodeč po oceni dr. Blaža Mrevljeta, velika, saj so, kot je omenil na novinarski konferenci, drugi predlogi prinašali zgolj »veliko velikih besed za nič učinka«.

Si bo kdo upal uveljaviti model javnega naročanja, ki ga predlaga skupina zdravstvo.si?

Prof. dr. Marko Noč in drugi člani skupine zdravstvo.si, ki so jih februarja povabili k sodelovanju v delovni skupini za spremembe na področju nabav v zdravstvu, so se tako odločili, da svoj predlog javno objavijo, v upanju, da v zmagovalni kombinaciji razuma, poštenosti in etike dokument pride v roke poštenih odločevalcev, ki si bodo upali taki novosti tlakovati zakonodajno pot in ji omogočili zaživetje – v dobro nas vseh. In pri tem ni zanemarljivo, da bi priprava izvedbenega o(g)rodja za takšno rešitev v primerjavi z milijoni evrov, ki vsako leto po zaslugi zdajšnje ureditve izginejo iz zdravstva, stala približno 50.000 evrov – pomagala pa bo odpraviti anomalije, ki so postale del sistema in nas vse, tudi davkoplačevalce, stanejo veliko veliko preveč.

»To se je pokazalo že pri korupcijski aferi na področju žilnih opornic, kjer nam je uspelo nedopustno visoke cene znižati na raven članic EU – Nemčije in Švedske. S tem smo samo Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana pomagali prihraniti 2,5 milijona evrov na leto. Žal pa ta afera ni sprožila podobnih cenovnih znižanj tudi na drugih področjih, pri drugem medicinskem materialu – čeprav vemo, da bi Slovenija tako prihranila veliko denarja, ki bi ga lahko uporabili za skrajšanje čakalnih vrst, za uvedbo novih, sodobnih načinov zdravljenja, za raziskovalno delo pa tudi za obnovo zastarele zdravstvene infrastrukture in iztrošenih naprav,« poudarja prof. dr. Marko Noč, ki je že pred časom v pogovoru za Zdravstveniportal.si nedvoumno opozoril na najbolj pereče probleme našega zdravstva, za katere se zdi, da jih nihče ne želi rešiti.

Problem, ki ni več stvar politike, ampak predvsem etike

Prav izkušnje, pridobljene med razkrivanjem anomalij pri cenah stentov, pa so bile osnova, na podlagi katerega je skupina zdravnikov, ki si želi spodbuditi spremembe v slovenskem zdravstvu, da bi to tudi v resnici postalo  javno (in ne državno), pripravila etično zavezujoči dokument, ki bi pri javnih naročilih onemogočil nadaljevanje ribarjenja v kalnem. 

Ker bi se na resornem ministrstvu, kot kaže, tudi v konkretnem primeru ponovila stara praksa, po kateri vsi »nesprejemljivi« dokumenti pristanejo v dobro zaklenjenih predalih, so jih trije zdravniki – poleg prof. dr. Marka Noča še dr. Blaž Mrevlje ter Krištof Zevnik, zobozdravnik in ustanovitelj skupnosti Medikont – zdaj dali v javno presojo.

Zakaj tako? »Zato, ker smo ob vsakodnevnem preplačevanju zdravstvenega materiala in medicinskih naprav priča stiskam čakajočih, neoptimalno obravnavanih bolnikov. Zato, ker vemo, da bi tem bolnikom lahko pomagali s pomočjo denarja, ki se izgubi v preplačanih nabavah,« pojasnjuje profesor Noč.

»Privarčevali bi lahko do 400 milijonov evrov na leto«

Dr. Blaž Mrevlje ob tem poudarja: »Če na podlagi zgodbe o žilnih opornicah vemo, da je bilo v eni zdravstveni ustanovi pri enem samem medicinskem materialu privarčevanih kar 2,5 milijona evrov na letni ravni, je jasno, da bi v prihodnje, na podlagi predloga, ki smo ga pripravili, lahko v celotnem zdravstvu privarčevali – po moji oceni – do 400 milijonov evrov na leto.« 

Tak pristop bi po realnih ocenah lahko zaživel najkasneje v začetku prihodnjega leta – če se bo, seveda, na politični in zakonodajni ravni sploh kdo upal spopasti s tem izzivom.

Je zdravstvo res magnet za slabe rešitve?

Zdi se, da je naše zdravstvo kot izjemno kompleksno in posledično tudi precej nepregledno področje nekakšen magnet za slabe rešitve. V tem kontekstu Krištof Zevnik, zobozdravnik in ustanovitelj zdravniške skupnosti Medikont, ki se je z neposrednim naročanjem materiala pri proizvajalcih že doslej izogibala odtekanju denarja v žepe posrednikov, opozarja na potezo, ki utegne ogroziti obstoj omenjene skupnosti.

»Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) bo z določitvijo novih pristojbin za evidentiranje proizvajalcev in distributerjev najbolj prizadela domače (majhne) proizvajalce medicinskih pripomočkov pa tudi skupnost Medikont, ki se z neposrednim naročanjem medicinskega materiala želi izogniti prenapihnjenim cenam teh izdelkov – veliki dobavitelji pa bodo še naprej »nedotakljivi«. 

Na retorično vprašanje, ali sistem z uredbo, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, vrača udarec, Krištof Zevnik odgovarja nedvoumno: »Uredba bo slovenskim proizvajalcem, dobaviteljem in zdravniški skupnosti naložila več tisoč evrov pristojbin – na letni ravni. Državni veledobavitelji pa bodo ostali nedotakljivi ...«.

Po Zevnikovem prepričanju vsi problemi izvirajo iz zdaj veljavne zakonske podstati, na račun favoriziranja državnih dobaviteljev in posledičnega povzročanja izgube ter odtekanja »stomilijonskega« denarja, zbranega za zdravljenje: »Bolnik to nedvoumno občuti takrat, ko dobi napotnico in se postavi v čakalno vrsto za določeno storitev, ki pa je ne more dobiti – kljub temu, da plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje.«

Kdaj torej lahko pričakujemo razplet tega gordijskega vozla?

Zato so se zdravniki in zobozdravniki, predstavniki skupine zdravstvo.si – prof. dr. Marko Noč, dr. Blaž Mrevlje, asist. mag. Matej Beltram, Krištof Zevnik, doc. dr. Andrej Vranič, prof. dr. Simon Podnar, asist. mag. Gorazd Kalan, doc. dr. Matic Jurij Kališnik in doc. dr. Samo Vesel –, odločili za javno predstavitev predloga za naročanje medicinskega materiala in naprav, ki je bistveno preglednejši od obstoječega. Predvsem pa naj bi pripomogel k razpletu dolgoletnega gordijskega vozla – k odpravi nedopustno visokih cen materiala, ki ga je v tujini, v državah z bistveno višjim standardom od slovenskega, mogoče kupiti po izrazito nižjih cenah.

Fotografije udeležencev: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.