»Rak prostate se močno razlikuje od večine drugih rakov, kajti napreduje počasi in v večini primerov predstavlja neagresivno bolezen, ki ne ogroža življenja, zato je namesto zdravljenja priporočeno zgolj spremljanje pacientovega zdravstvenega stanja. Na tak način se preživetje obolelih prav nič ne poslabša – izognemo pa se težavam, ki jih lahko povzroči nepotrebno zdravljenje. Po drugi strani pa so nekateri raki prostate hitro napredujoči, agresivni in kot taki ogrožajo življenje obolelega, ki potrebuje zdravljenje v čim zgodnejši fazi bolezni. Zato bo novi presejalni program usmerjen v iskanje tistih (mlajših) moških, ki mislijo, da so zdravi, v resnici pa imajo agresivnega raka prostate,« poudarja mag. Janka Čarman z Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, ki v sklopu Državnega programa za obvladovanje raka (DPOR) vodi strokovno skupino za raka prostate.
Čeprav je v Sloveniji petletno preživetje moških z diagnozo rak prostate več kot 95-odstotno, vsako leto zaradi te bolezni ugasne približno 400 življenj.
Kombinacija testiranja PSA in slikanja z MRI
V skladu s prenovljenimi priporočili Sveta EU – ta so pred tremi meseci nadomestila stara priporočila, ki so bila v veljavi zadnjih 20 let – mora vsaka država preveriti in preizkusiti izvedljivost in učinkovitost organiziranega presejanja za raka prostate. Tega naj bi potem, ko bo program zaživel tudi v praksi in po zgledu obstoječih presejalnih programov Zora (rak materničnega vratu), Dora (rak na prsih) in Svit (rak debelega črevesja in danke), pri moških izvajali na podlagi testiranja na za prostato specifični gen (PSA), ki ga bodo kombinirali s slikanjem z magnetno resonanco (MRI) kot nadaljnjo preiskavo.
»Poleg vrednosti PSA je za opredelitev klinično pomembnih rakov prostate treba vključiti še slikanje z MRI. Tako se potreba biopsiji prostate namreč zmanjša za tretjino, s čimer se bo bistveno izboljšalo razmerje med morebitno škodo in koristmi za pacienta,« pojasnjuje mag. Janka Čarman, vodja strokovne skupine DPOR za raka prostate, in opozarja na ključni cilj organiziranega presejanja za raka prostate: »Po eni strani bomo zmanjšali prekomerno diagnostiko in zdravljenje neagresivnih tumorjev, po drugi strani pa bo poskrbljeno za pravočasno diagnostiko in zdravljenje agresivnih rakov, ki ogrožajo življenje. Posledično pa se bo zmanjšala tudi umrljivost zaradi raka prostate.«
Poleg vrednosti PSA je za opredelitev klinično pomembnih rakov prostate treba vključiti še slikanje z MRI. Tako se potreba biopsiji prostate namreč zmanjša za tretjino, s čimer se bo bistveno izboljšalo razmerje med morebitno škodo in koristmi za pacienta.
Podrobneje pa je o izzivih pri obvladovanju raka prostate mag. Janka Čarman spregovorila tudi v video pogovoru za zdravstveni portal.
S presejalnim programom za raka prostate do zmanjšanja prekomerne diagnostike in zdravljenja neagresivnih tumorjev – in do pravočasne diagnostike ter zdravljenja agresivnih rakov, ki danes pogosto ostanejo neprepoznani
Seveda, kajti organizirani presejalni program za raka prostate bo – glede na rezultate raziskav, ki po svetu potekajo, nekatere med njimi pa so že zaključene – zmanjšal umrljivost moških zaradi te bolezni. Seveda pa to ni edini cilj.
Rak prostate je poseben rak; pogosto ga ni treba zdraviti, ker je neagresiven in poteka počasi, ne povzroča težav in ne ogroža življenj. V takih primerih lahko zdravstveno stanje pri moškem zgolj spremljamo in tako preprečimo težave, ki jih lahko povzroči vsakršno zdravljenje – hkrati pa ne vplivamo na preživetje teh bolnikov. Treba bo torej ozavestiti, da življenje z diagnozo rak prostate lahko teče povsem normalno, brez zdravljenja.
Po drugi strani pa poznamo tudi agresivnega raka prostate, ki napreduje hitro, ki vpliva na kakovost življenja obolelih in jim, seveda, tudi streže po življenju.
Rak prostate je poseben rak; pogosto ga ni treba zdraviti, ker je neagresiven in poteka počasi, ne povzroča težav in ne ogroža življenj. V takih primerih lahko zdravstveno stanje pri moškem zgolj spremljamo in tako preprečimo težave, ki jih lahko povzroči vsakršno zdravljenje – hkrati pa ne vplivamo na preživetje teh bolnikov.
Res je. Prav za raka prostate velja, da ne moremo govoriti o začetnih simptomih. V resnici so najpogostejše težave, ki jih imajo moški, težave spodnjih sečil – imajo povečano prostato in druga pridružena stanja. Praviloma pa so brez težav, ki bi nakazovale bolezen.
Zato bo cilj državnega presejalnega programa za raka prostate, da pri moških, ki nimajo težav, odkrijemo čim več agresivnih rakov. Pokazalo se je namreč, da se med zapostavljenimi na tem področju znajdejo mlajši moški, ki ne občutijo težav in ki preprosto ne pomislijo na to, da bi lahko bilo kaj narobe z njihovim zdravjem.
Po drugi strani pa je eden izmed ciljev tudi ta, da bolezni ne bi prekomerno diagnosticirali, kajti živeti s tem dejstvom je na določen način prav tako obremenjujoče. Zato želimo zmanjšati diagnostiko in zdravljenje pri tistih rakih, ki tega ne potrebujejo.
Pričakujemo torej, da bomo zasnovali program, ki bo čim bolje poskrbel za zdravje moških.
Cilj državnega presejalnega programa za raka prostate bo, da pri moških, ki nimajo težav, odkrijemo čim več agresivnih rakov. Pokazalo se je namreč, da se med zapostavljenimi na tem področju znajdejo mlajši moški, ki ne občutijo težav in ki preprosto ne pomislijo na to, da bi lahko bilo kaj narobe z njihovim zdravjem.
Zagotovo. V prvi vrsti bomo sledili evropskim usmeritvam – in tudi te še niso povsem dorečene –, potem je treba izvesti analizo zdajšnjega stanja v slovenskem prostoru in pripraviti projekcije. Zato pričakujem, da bi pilotni program lahko uvedli v dveh do treh letih, nakar bi postopoma prešli na organizirano presejanje na nacionalni ravni.
Ta pot je dolga, ne bomo je mogli prehoditi čez noč, kajti marsikaj se bo pokazalo šele v sklopu priprave.
Pričakujem, da bi pilotni program lahko uvedli v dveh do treh letih, nakar bi postopoma prešli na organizirano presejanje na nacionalni ravni.
Trenutno določanje vrednosti PSA poteka priložnostno in neorganizirano – in jasno je, da tak način nima jasnega vpliva na zmanjšanje umrljivosti, kar pa je ključno.
Tak pristop povzroča prekomerno diagnosticiranje in odkrivanje bolezni pi moških, ki zdravljenja ne potrebujejo. Tisto, kar je še pomembneje, pa je to, da ostaja spregledana skupina bolnikov z agresivno boleznijo. To so pogosto nekoliko mlajši moški, pri katerih se bolezen odkrije preredko oziroma prepozno. Zato računamo, da bo novi, organizirani pristop pri presejanju pripomogel k pomembnim spremembam.
Pri zdajšnjem pristopu ostaja spregledana skupina bolnikov z agresivno boleznijo. To so pogosto nekoliko mlajši moški, pri katerih se bolezen odkrije preredko oziroma prepozno. Zato računamo, da bo novi, organizirani pristop pri presejanju pripomogel k pomembnim spremembam.
Portret Janke Čarman in video pogovor: Diana Zajec; simbolični fotografiji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani