Najprej poglejmo, kako so se reševanja podobnega sistemskega problema lotili v Avstriji – kajti ni je države, ki se ne bi spopadala s pomanjkanjem strokovnega kadra v zdravstvu ali, denimo, sociali. Na Dunaju so se odločili za svojevrsten recept. Zaradi povečane brezposelnosti in zavoljo izrazitega manka kadra na področju zdravstva in nege bodo poskušali istočasno rešiti dve težavi: zmanjšati število brezposelnih tako, da jim omogočijo nadaljnje izobraževanje ali prekvalifikacijo v deficitarne poklice, med katerimi je tudi zdravstvena nega. 

Izračunali so, da bodo na omenjenih področjih do leta 2030 morali zagotoviti 9000 dodatnih zaposlitev. Zato bodo brezposelnim, ki se bodo odločili za najmanj leto dni trajajoče dodatno brezplačno poklicno izobraževanje, poleg nadomestila za brezposelnost zagotovili tudi štipendijo v višini 400 evrov na mesec.

Kot pojasnjujejo na predstavništvu mesta Dunaj v Ljubljani, gre za 120 milijonov evrov vredno naložbo, kajti pandemija koronavirusa je jasno pokazala, kako pomembna (in tudi zdesetkana) so delovna mesta na področju zdravstva in socialnega varstva oziroma nege pa tudi predšolske vzgoje. Na Dunaju odločitev, ki bo pripomogla tudi k povečanju števila izobraževalnih mest, argumentirajo z nujno potrebnim zagotavljanjem delovnih mest prihodnosti.

Kako pa bo ukrepal Janez Poklukar, če bo postal minister za zdravje?

Reformne rešitve na področju zdravstva, na katere Slovenija – predvsem pa pacienti, ujeti v nedopustno dolgih vrstah – čaka že vrsto let, pa napoveduje tudi po vsej verjetnosti skorajšnji novi minister za zdravje, trenutno še vedno aktualni generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar, ki je danes za opravljanje ministrske vloge dobil zeleno luč parlamentarnega matičnega odbora. 

Državni zbor bo o njegovem imenovanju odločal prihodnji torek, bodoči minister pa v tem trenutku napoveduje predvsem ukrepe, s katerimi bo mogoče izboljšati dostopnost v zdravstvu, ki je zdaj – pa ne le na račun epidemije – vse prej kot optimalna. Pri tem je, na žalost, treba računati tudi na posledice epidemije, na številna bolezenska stanja, ki so v času usmerjenega in prednostnega obvladovanja bolezni COVID, začela izrisovati povsem spremenjeno zdravstveno sliko na Slovenskem; njena podoba se bo izostrila šele čez čas.

Poklukar se, kot pravi, zaveda, da bo na začetku treba odpraviti ključno ahilovo peto ministrstva za zdravje – kadrovsko zdesetkano, vse prej kot optimalno zasedbo. Ta je v preteklosti praviloma onemogočala operativnost, agilnost in ažurnost odzivanja na ključne probleme v zdravstveni sferi, vključno z zakonodajo, ki v prenekaterem delu ostaja le še zabrisan zapis na papirju, o katerem v praksi ni več ne duha ne sluha – in o tem vedo zavarovanci oziroma bolniki na podlagi dosedanjih izkušenj veliko povedati. Ključni problemi v zdravstveni sferi namreč onemogočajo nemoteno delovanje zdravstva, ki bi moralo biti prvenstveno pisano na kožo pacientom v trenutku, ko ti potrebujejo njegovo pomoč.

Pri saniranju razmer v zdravstvu pa bo med drugim nujno treba dregniti v še eno ahilovo peto na tem področju – korupcijo.

Bo novemu ministru za zdravje tak poseg uspel? Če si bo upal ukrepati, mu dela ne bo zmanjkalo.

Naslovna fotografija: STA; simbolični fotografiji: iStock; fotografija z Dunaja: PID/Markus Wache

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.