»Pričakujemo in zahtevamo, da se nemudoma uredi ustrezna pravna podlaga za nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu, ki prihajajo v stik tudi z okuženimi pacienti, in da se določi tako višina kot način izplačevanja dodatka oziroma razglasi epidemija za območje javnih zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodov. Trdimo, da pogoji za to obstajajo že danes,« so v pozivu, naslovljenem na zdravstvenega ministra, zapisali predsedniki petih sindikatov v zdravstvu.
Vladimir Lazić (predsednik sindikata ljubljanskega kliničnega centra, sindikati v zdravstvu Pergam), Damir Domjan (sindikat farmacevtov Sifarm), Mojca Završnik (sindikat laboratorijske medicine Silmes), Robert Kokovnik (sindikat sevalcev, Pergam) in Miha Benet (sindikat medicinskih sester Florence, Pergam) so Gantarja spomnili, da je prvi korak v tej smeri že naredil, ko je zdravstvene in socialno-varstvene ustanove razglasil za ogrožena območja.
»Prvi korak ste naredili, ne pa tudi končnega za izpolnitev pogojev, na podlagi katerih bi delavcem v teh zavodih, ki so izpostavljeni okužbi z novim koronavirusom, priznali tudi plačilo za delo v rizičnih razmerah – pri čemer ponovno poudarjamo, da ne pristajamo na možnost izplačila dodatka, nižjega od predvidenega v kolektivni pogodbi za javni sektor, ki znaša 65 odstotkov,« sporoča sindikalna stran, ki jo med drugim moti tudi »selektivna obravnava socialnih partnerjev ministrstva«.
Poziv ministru za zdravje Tomažu Gantarju:
Prvi korak ste naredili, ne pa tudi končnega za izpolnitev pogojev, na podlagi katerih bi delavcem v teh zavodih, ki so izpostavljeni okužbi z novim koronavirusom, priznali tudi plačilo za delo v rizičnih razmerah.
»Pozivamo vas, da zagotovite pogoje, v katerih bodo tako zdravniki, nosilci dejavnosti, kot tudi vsi ostali javni uslužbenci v zdravstvu primerno plačani znotraj javnih zavodov – ter da okrepite javni zdravstveni sistem, da bo zmožen sam v celoti pokrivati potrebe prebivalstva in s tem preprečiti podaljševanje čakalnih dob,« so predsedniki omenjenih sindikatov zapisali v današnjem dopisu, v katerem ministru Gantarju (med drugim) očitajo tudi načrt, po katerem naj bi v skrajševanje resnično nedopustno dolgih čakalnih dob vključili prav vse izvajalce zdravstvene dejavnosti.
»Enostavno ni mogoče problematike javnega zdravstva in s tem koncesionarjev ter zdravnikov zasebnikov zreducirati na razlago, da je edina možna rešitev vključevanje zasebnikov v izvajanje javno financiranega programa za skrajševanje čakalnih vrst ... Razložite nam, kje bodo zdravili pacienta, ki se mu bo poslabšalo stanje po operaciji oziroma oskrbi pri zasebniku. Verjetno v javnem sektorju, v javnem zdravstvenem zavodu, pa najsi bo to, ko bo prišel po krvni izvid v laboratorij, po zdravilo v lekarno ali na preiskavo z magnetno resonanco v UKC Ljubljana ... Po našem mnenju pod pretvezo skrajševanja čakalnih vrst, glede katerih je stanje netransparentno in nejasno, delate prvi korak k siromašenju javnega zdravstvenega sistema in k privatizaciji zdravstva,« Tomažu Gantarju očitajo Vladimir Lazić, Damir Domjan, Mojca Završnik, Robert Kokovnik in Miha Benet.
Vodje omenjenih sindikatov poudarjajo, da brez vseh lekarniških, laboratorijskih in administrativnih delavcev v zdravstvu, »sevalcev«, strežnic, kuharjev, medicinskih sester, tehnično-vzdrževalnega osebja in mnogih drugih dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v Sloveniji ne bi bilo: »Tudi če nam kot minister z novo odredbo prepoveste izvajanje stavke – kar bi bilo, glede na to, da epidemija in izredno stanje nista razglašena, celo protiustavno –, nekateri zaposleni že razmišljajo o kolektivni odpovedi pogodb o zaposlitvi. Potem pa rešujte 'sistem' z zasebniki, kot veste in znate ...«.
O povsem istovetnemu razmisleku Levice o načrtovani privatizaciji zdravstva, ki da zahteva takojšnje ukrepanje, smo na zdravstvenem portalu že pisali, vendar v kontekstu drugačnega mnenja glede zdajšnje organizacije in delovanja slovenskega zdravstva – nazadnje v sklopu apela dvanajsterice zdravnikov (prof. dr. Marka Noča, dr. Erika Breclja, mag. Gorazda Kalana, mag. Igorja Muževiča in drugih), prav tako namenjenega aktualni politiki in, seveda, ministru za zdravje Tomažu Gantarju.
In kaj pravi minister? Odziva ni bilo.
Zdravstvena nega: konkretni ukrepi ali stavka
Težave slovenskega zdravstva imajo globoke korenine, zato bo stanje, ki ga vse bolj boleče občutijo tudi bolniki, treba sanirati z celovitimi prijemi. Apeli za reševanje nakopičenih problemov, ki se jih odgovorni niso upali ali hoteli poglobljeno lotiti že več kot 20 let, se v zadnjih dneh pospešeno vrstijo. Danes je na pereče pomanjkanje kadra zdravstvene nege, ki zlasti na najtežjih deloviščih v bolnišnicah in v socialno-varstvenih zavodih onemogoča normalen potek dela, ponovno opozoril tudi sindikat delavcev v zdravstveni negi, kajti zanimanja za zaposlitev na teh delovnih mestih preprosto ni več.
Zdravstvo na račun izrazitega pomanjkanja strokovnega kadra v zdravstveni negi že dolgo bije plat zvona, a v sistemu ne pride do premikov. Zaposleni so, kot v današnjem dopisu predsedniku vlade Janezu Janši, ministru za zdravje Tomažu Gantarju ter ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju piše generalni sekretar sindikata delavcev v zdravstveni negi Marjan Meglič, izmučeni, obupani in izgoreli, zato preprosto niso več kos nadaljnjim izzivom.
»Dokler ne bo ustreznega plačila in zadovoljivih delovnih pogojev, ne bo zanimanja za nekoč zelo cenjen in zaželen poklic,« opozarja Meglič in poudarja, da zaposleni v posameznih delovnih okoljih tako odločno, kot še nikoli doslej, »zahtevajo, da se lotimo organizacije stavke«.
V omenjenem sindikatu informacijo o tem, da so zdravniki na resorno ministrstvo že poslali predlog nove kolektivne pogodbe, sicer podpirajo, vendar pričakujejo podobno razumevanje ministrstva tudi pri reševanju skrb vzbujajočega problema pomanjkanja kadra na področju zdravstvene nege, kajti »rešitev je treba najti čim prej – le tako bomo posledice zdajšnjega stanja lahko vsaj malo omilili.«
Zato omenjeni sindikat, ki ga vodi Slavica Mencingar, predlaga začasne rešitve, v smislu dodatka za deficitarnost: »Zavedamo se, da so to kratkoročne rešitve, ki bi trenutno ublažile problem odhajanja kadra na manj obremenjena delovišča, v tujino ali celo iz poklica.« Na te probleme sicer že dolgo opozarjajo tudi vodstva zdravstvenih in socialnih zavodov, saj s trenutno razpoložljivim kadrom preprosto ne zmorejo organizirati delovnega procesa, v katerem ne bi bilo kratkih stikov in motenj, ki vplivajo na kakovost in varnost zdravljenja oziroma oskrbe.
V zdravstveni negi na sindikalni ravni pričakujejo tudi dolgoročne rešitve, vključno s sprejetjem kadrovskih standardov in normativov – tako, kot je to že opredeljeno v stavkovnem sporazumu iz leta 2018 in v aneksu h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi.
»Kličemo na pomoč, ker ne zdržimo več!« v vedno novih apelih odgovornim sporočajo zaposleni v zdravstveni negi
Zdravstvena nega je nepogrešljiv, a žal vedno bolj zdesetkan del zdravstvene dejavnosti. Pozivi k ukrepanju in sistemski ureditvi položaja medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in negovalcev se vrstijo že več kot poldrugo desetletje, zgodilo se ni še praktično nič – in enako velja tudi za celotni zdravstveni sistem, ki deluje na vse preveč trhlih, dotrajanih in preživetih temeljih. O tem, kaj vse lahko sodobna medicina z obstoječimi in vedno novimi metodami zdravljenja zagotovi obolelim, ni dvoma; problem je v tem, da traja vse predolgo, preden obolelemu uspe izstopiti iz čakalnih vrst in vstopiti skozi prava vrata, priti do pravega specialista, diagnoze in celovite obravnave – po drugi strani pa do resnih kratkih stikov prihaja pri oskrbi obolelih v bolnišnicah oziroma varovancev v domovih za starejše in drugih socialno-varstvenih zavodih, kjer usposobljeni kader dobesedno uhaja iz svojega poklica, zlasti na najbolj obremenjenih mestih, kjer skrbijo za obolele z najtežjimi stanji in boleznimi.
»Timi v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so bili že pred letošnjim marcem kadrovsko podhranjeni, so zaradi izčrpanosti, stalnega stresa zaradi pritiskov in strahu povsem na koncu s svojimi močmi,« sta v današnjem javnem klicu na pomoč v imenu zaposlenih sporočili predsednica in generalna sekretarka sindikata zdravstva in socialnega varstva, Irena Ilešič Čujovič in Dragica Kekec, ki prav tako kot sindikat delavcev v zdravstveni negi ter sindikati v zdravstvu Pergam pričakujeta – ne le od resornih ministrstev, ampak od celotne vlade in vseh ključnih odločevalcev – konkretne rešitve.
Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu so trenutno najbolj izpostavljeni zlasti v tako imenovanih COVID bolnišnicah in v domovih za starejše, kjer paciente in varovance oziroma oskrbovance ogroža drugi val epidemije, ki je pri nas bistveno intenzivnejši od prvega – in kjer je, kot opozarjajo, kriza najhujša.
»Kljub zaščitni obleki so zaposleni izpostavljeni enormnemu tveganju za okužbo. Poleg tega je delo v popolni zaščitni opremi izredno zahtevno in izčrpavajoče; v tej opravi je zaposlenim vroče, zaradi pomanjkanja opreme pa zaposleni tudi po več ur ne morejo na stranišče, saj bi obleko sicer morali zamenjati z novo. V času pandemije delajo v nečloveških pogojih,« opozarja predsednica sindikata Irena Ilešič Čujovič, istočasno pa poudarja, da posluha odgovornih, ki bi že davno morali poskrbeti za izboljšanje delovnih razmer, preprosto ni.
»Zato kličemo na pomoč in sporočamo, da ne zdržimo več. Usposobljeni delavci odhajajo, odpovedi dajejo zaradi nevzdržnih razmer pa tudi zaradi nestimulativnega dohodka; njihovih odhodov ne nadomeščajo z novimi zaposlenimi in začarani krog je sklenjen,« opozarjajo v sindikatu zdravstva in socialnega varstva.
Pri tem ne gre le za sprejetje kadrovskih standardov in normativov v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ampak tudi za (v sklopu epidemije novega koronavirusa) napovedovano in obljubljano izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor. »Opredelitev (prenizkega) dodatka zgolj za delo v sivih in rdečih conah je po našem prepričanju premalo za dosego cilja – ohranitvi zaposlenih na najbolj izpostavljenih in obremenjenih delovnih mestih.«
Apelu se je danes pridružila tudi zbornica zdravstvene in babiške nege – zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, ki je podprla zahteve sindikatov, saj tudi sama na omenjene probleme opozarja že več kot 15 let. Toda, kot poudarja predsednica zbornice Monika Ažman: »Naši pozivi in argumenti doslej niso bili slišani, še manj upoštevani. Stanje, kakršno je, odraža pomanjkanje vizije in načrtovanja kadra zdravstvene nege – pa tudi, vsaj po našem mnenju, načrtnega zanemarjanja financiranja tega področja.«
Ministrstvo za zdravje se je na naša vprašanja, povezana z omenjenimi apeli, odzvalo šele danes. Iz kabineta ministra Tomaža Gantarja so v odgovoru za Zdravstveniportal.si posredovali sporočilo, češ da nameravajo v pogovoru z vsemi sindikati vsem poklicnim skupinam v zdravstvu zagotoviti enakopravno obravnavo:
»Pred kakršnokoli spremembo na področju pravic in urejanja kadrovske problematike bodo vsi socialni partnerji v zdravstvu imeli možnost, da izrazijo svoja stališča in predlagajo rešitve,« zagotavljajo na resornem ministrstvu, ki da je »odprto za vse konstruktivne predloge, ki bodo pripomogli k izboljšanju našega javnega zdravstvenega sistema«.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
