Že dolgo ni dvoma o tem, da so kritično žarišče, na katerem se odvija spoprijemanje z epidemijo koronavirusa SARS-CoV-2, institucije, v katerih skrbijo za starejše, ki so okužbam z novim koronavirusom najbolj izpostavljeni (zaradi opešanega imunskega sistema in pridruženih kroničnih obolenj), zato okužbe z novim koronavirusom v tej starostni skupini bistveno pogosteje ugašajo življenja. O nujnih potezah za preprečevanje prenosa okužb in čim hitrejše obvladanje razmer, ki jih narekuje COVID-19, je za Zdravstveniportal.si spregovoril mag. Igor Muževič, ki mu je, kot pravi, skupaj z vodstvom in številnimi požrtvovalnimi sodelavkami in sodelavci uspelo, da je novi koronavirus v kamniškem domu za starejše naletel na tesno zaprta vrata. Okužb v tem domu ni.

A kljub temu ostaja veliko dilem in tudi težav, pri katerih je nujno usklajeno in takojšnje ukrepanje, ne le na ravni posameznega doma, ampak na nacionalnem nivoju. Zato je Muževič s kolegi prevzel pobudo in spodbudil uvedbo nekaterih novosti – istočasno pa opozarja na nekatere prenagljene, ne dovolj domišljene poteze.

Med takimi je, denimo, pobuda, po kateri naj bi domači svojca, če je ta pokreten in če se s tako odločitvijo strinja, iz doma za starejše odpeljali domov in ga tako zaščitili pred okužbo in boleznijo, vendar bi potem moral ostati doma do konca epidemije.

Rešitvi, ki naj bi pripomogla k sprostitvi zmogljivosti, je skupnost socialnih zavodov nasprotovala, na resornem ministrstvu pa so jo na načelni ravni podprli – vendar z opozorili, da se je o tovrstnem ukrepu treba pogovoriti in odločitev sprejeti skupaj.

Odpeljati svojca med epidemijo domov ali ne?

Igor Muževič ob tem opozarja na še eno pomembno razsežnost, o kateri v javnosti ni bilo govora: »Poziv, ki bi pripomogel k sprostitvi zmogljivosti v domovih za starejše, se sicer na prvi pogled zdi smiseln in dobrodošel, vendar za oskrbovance ni nujno najboljši, kajti po odhodu k svojcem ti ostanejo brez osebnega (domskega) zdravnika. To pomeni, da bi nekomu, ki biva v domu in bi ga domači do konca epidemije odpeljali domov, na varno, domski zdravnik sicer še lahko napisal recept za zdravila, ki jih jemlje – če pa bo nujno potreboval zdravniški pregled in zdravljenje, mu bo v tem času na voljo le dežurna služba oziroma urgenca.«

Po Muževičevem prepričanju gre v zdajšnjih razmerah, ko se okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 najhitreje širijo prav med varovanci domov za starejše in tamkaj zaposlenimi, za eno pomembnejših dilem, na katero preprosto ni mogoče dati enoznačnega odgovora. »Ne morem zagotoviti, da bo za oskrbovance varneje, če ostanejo v domu, po drugi strani pa tudi tega, naj jih svojci odpeljejo k sebi, ne morem priporočiti. Tveganje je prisotno v obeh primerih.«

V tem kontekstu je tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj opozoril, da je možnost, da bi družina začasno odpeljala svojca domov, le ena od opcij; za tak korak se je odločilo manj kot deset družin, kar je po njegovi oceni razumljivo, saj gre za »vse prej kot preprosto odločitev, ki zahteva poglobljen razmislek«.

Domovi za starejše ne morejo biti COVID bolnišnice

Tudi vodstvo združenja za dostojno starost Srebrna nit je v zadnjem javnem apelu, naslovljenem na ministra Janeza Ciglerja Kralja, na ministra za zdravje Tomaža Gantarja in na predsednika vlade Janeza Janšo, ponovno pozvalo k takojšnjemu ukrepanju, kajti »domovi ne morejo biti bolnišnice za starejše z boleznijo COVID«. Ob tem predsednica Biserka Marolt Meden poudarja, da Srebrna nit »z zaskrbljenostjo spremlja dogajanja v domovih starejših, ker se na nas obračajo tako stanovalci kot sorodniki in zaposleni«, zato poziva, naj deljena odgovornost za domove, za katere skrbita dva vladna resorja, ne bo enačaj za »prelaganje odgovornosti in premalo skrbi. Takojšnje ukrepanje za ureditev nastalih razmer je nujno!«

Kljub dodatnemu aktivnemu angažmaju zdravnikov, ki delajo na primarni ravni, kljub pomoči mladih zdravnikov, ki so marsikje na teh izpostavljenih delovnih mestih zamenjali starejše kolege, kljub iskanju dodatnega kadra, predvsem s področja zdravstvene nege, so domovi še vedno kadrovsko in prostorsko ogroženi; ponekod so zdrave varovance preselili na druge lokacije, da so jih ločili od obolelih, drugod najboljše rešitve še iščejo. V nekaterih domovih javno objavljajo pozive za kadrovsko okrepitev, prosijo za zaščitno opremo za vse zaposlene, ki je še vedno ni dovolj ...

Ob tem je ključno vprašanje, kako je domu za starejše v Kamniku uspelo, da do prenosa okužb z novim koronavirusom ni prišlo ne med varovanci ne med zaposleni. »K temu so pripomogle številne aktivnosti – od takojšnje uvedbe zaščitnih ukrepov in reorganizacije do zagotavljanja zaščitne opreme. Kot zanimivost naj povem, da smo okoli doma morali namestiti zaščitni trak, kajti nekateri svojci so svojim bližnjim prinašali stvari, ki so jim jih potem 'tihotapili' čez balkone. To smo morali ukiniti. Stvari, seveda, še vedno lahko prinesejo, po ustaljeni poti, a te morajo najprej v karanteno; ta običajno traja tri dni, sam pa sem odredil sedemdnevno karanteno do dokončne razjasnitve o tveganju prenosa virusa prek predmetov,« sogovornik pojasnjuje aktualno dogajanje in dodaja: »Kljub vsem ukrepom pa se zavedamo, da je nemogoče v celoti preprečiti možnost vnosa virusa in smo zato pripravljeni tudi na ta scenarij.«

Ko mastodonti ovirajo in onemogočajo strokovno nujno ukrepanje ...

Igor Muževič tudi nasploh prisega na strokovno in samoiniciativno ukrepanje, zlasti v takšni situaciji, ki jo je na globalni ravni povzročila pandemija koronavirusa SARS-CoV-2. V izjavi za Zdravstveni portal.si je takoj po sprejetju mnenja Svetovne zdravstvene organizacije, češ da splošna uporaba zaščitnih mask ni priporočljiva, napovedal, da bo »WHO kmalu moral spremeniti mnenje« – to je WHO nato najprej tudi napovedal, vendar si je kasneje znova premislil.

»Človeku včasih preprosto prekipi zaradi uradnih priporočil, ki so evidentno slaba; mastodonti ovirajo in onemogočajo strokovno nujno ukrepanje in ljudje zaradi tega tudi umirajo. Poglejmo konkreten primer: če se snovalci priporočil pretvarjajo, da asimptomatskih prenašalcev novega koronavirusa ni, in če v takem prepričanju vztrajajo, so posledično številni ukrepi zgrešeni. Povsem neverjetno se mi zdi, da je v Sloveniji takrat, ko so se ljudje vračali s smučanja v Italiji, veljalo, da lahko odidejo v službo, češ da karantena ni potrebna, če nimajo znakov bolezni ... Ali če se spomnimo na vmesni medklic Svetovne zdravstvene organizacije, po katerem splošno nošenje zaščitnih mask ni bilo priporočljivo – k sreči se je vlada na to priporočilo WHO požvižgala ... V primeru, da vsi dokazi še niso zbrani, se je vedno treba odločiti za ukrep, ki ga boš po pridobitvi dokončnih raziskav, najmanj obžaloval. Lahko le rečem, da so na tej ravni, v sklopu podajanja hitrih usmeritev glede ukrepanja za preprečevanje širjenja epidemije, Mladi zdravniki Slovenije opravili gigantsko delo.«

Zagotoviti je treba več testiranj in spremeniti način odvzema brisa

Tovrstnih prizadevanj pa še ni konec, nasprotno – kajti, kot poudarja sogovornik: »V domovih je nujno treba opraviti več testiranj, nujna pa je tudi sprememba načina odvzema brisa pri sumu na okužbo z novim koronavirusom. Po doslej veljavnem postopku so zdravniki in diplomirane medicinske sestre jemale nazofaringealni bris, kar pomeni, da so s paličico morali priti skozi nos do konca, praktično do meje z možgani.« 

Zato je sogovornik skupaj z doc. dr. Viktorijo Tomič iz laboratorija Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter Zdenko Kramar, magistro zdravstvene nege, pripravil nova priporočila, na podlagi katerih se v praksi zagotavlja enoten pristop in tehniko odvzema brisa. »Ta poleg dosedanjega načina odvzema brisa predvideva tudi odvzem brisa nosu v isti nosnici, potem pa še v drugi nosnici, v kateri prav tako 'pobrišemo' celotni obod sluznice hrustančnega predela nosnice. Zakaj? Zato, ker je v nosnici koncentracija virusov praviloma večja, količina ter kakovost pridobljenega materiala pa boljša.«

Po njegovem prepričanju bi se posledično pri laboratorijskem testiranju lahko zmanjšalo število lažno negativnih testov; teh je zaradi slabe tehnike odvzema zdaj od deset do 15 odstotkov, pri čemer se mag. Muževič sklicuje na opozorila prof. dr. Miroslava Petrovca in dodaja: »Strokovnjaki, ki delajo na terenu, so bistveno odzivnejši in bolj racionalni od tistih, ki delajo v sklopu uradnih institucij, saj ti nimajo stika z realnim dogajanjem na terenu. Zato obžalujem tudi to, da na vladni ravni strokovnih usmeritev za delo v domovih za starejše, ki sva jih pripravila s kolegico Tanjo Petkovič in jih je potrdil tudi razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino, niso sprejeli v celoti.«

Strokovne usmeritve za delo v domovih za starejše

Po predlaganih usmeritvah je v domovih za starejše treba upoštevati realne razmere, v katerih ni na voljo dovolj osebne varovalne opreme, zato je med drugim nujna zagotovitev rednega testiranja zaposlenih (tudi tistih, ki nimajo simptomov okužbe z novim koronavirusom) s prednostno analizo testov in obveščanjem o rezultatih.

»Največje tveganje za vnos okužbe v domove za starejše, kjer že dolgo velja prepoved obiskov, priporočena pa je tudi omejitev gibanja stanovalcev, predstavlja prav asimptomatsko osebje, ki lahko prenese okužbo med varovance. Če pride do vnosa okužbe v dom, je nujna posebna previdnost, kajti isto osebje je v stiku s številnimi oskrbovanci, zato se okužba lahko prenese na več deset oseb, pri katerih je potek bolezni težji, umrljivost pa velika,« opozarja mag. Igor Muževič.

Aktualni podatki o epidemiji COVID v Sloveniji

Včeraj je bilo pri nas zaradi suma na okužbo z novim koronavirusom opravljenih 1234 testiranj (skupno: 33.047); pozitivnih je bilo 36 (skupno število okuženih oseb: 1160). Epidemija je zahtevala še dve življenji (skupno: 45).

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.