Finančni načrt ZZZS za to leto je kljub dosedanjim zapletom dobil zeleno luč, zdaj ga mora potrditi še vlada. Finančni načrt za prihodnje leto pa je skupščina ZZZS tudi tokrat zavrnila, kajti vlada ni zagotovila financiranja izobraževalne in raziskovalne dejavnosti klinik in inštitutov iz državnega proračuna, s čimer bi prevzela 30 milijonov težko postavko, denar iz zdravstvene blagajne pa bi posledično lahko namenjali za ažurnejše in celovitejše uresničevanje pravic pacientov.
Na dogajanje v sklopu izredne seje skupščine zavoda sva se navezala tudi z generalnim direktorjem ZZZS Marjanom Sušljem v video pogovoru, posnetem po končanem glasovanju o obeh finančnih načrtih. Objavljamo nekaj povednih in polemičnih povezav na določene vsebinske sklope v intervjuju, na koncu članka pa še celotni pogovor.
Razkorak med deležem za zdravstvo pri nas in povprečjem v EU28 je prevelik
Javni sektor je ujetnik fiskalnega pravila
Razlogi za zavrnitev finančnega načrta za 2021
Zakaj so odzivi ministrstev za finance in za zdravje precej zadržani
Si v tem letu lahko obetamo ohranjanje ali krčenje pravic zavarovancev
Vlada ni pokazala »luči na koncu tunela«
Ob tem velja omeniti, da se je vlada danes, tik pred sejo skupščine ZZZS, pri odzivu na poziv po obljubljenem prevzetju večdesetmilijonskega finančnega bremena izgovorila z ugotovitvijo, češ da je najprej treba sprejeti sistemsko zakonodajo. Nujnemu sprejetju celovitih zakonodajnih sprememb člani skupščine sicer ne oporekajo, se pa zavedajo (posledic) dosedanje prakse, kar je najbolj slikovito ubesedil predstavnik delodajalcev Igor Antauer: »Če sprejmemo finančna načrta za obe leti, bodo psi spet (samo) lajali, karavana pa bo šla naprej ... Nič se ne naredi, ne na zakonskem ne na drugih področjih, in vsi smo zadovoljni – razen takrat, ko moramo k zdravniku.«
Igor Antauer, član skupščine ZZZS:
Če sprejmemo finančna načrta za obe leti, bodo psi spet (samo) lajali, karavana pa bo šla naprej ... Nič se ne naredi, ne na zakonskem ne na drugih področjih, in vsi smo zadovoljni – razen takrat, ko moramo k zdravniku.
Neposredna je bila tudi predsednica zavodove skupščine Lučka Böhm, ki je od vlade pričakovala, da bo ta članom skupščine vendarle pokazala »luč na koncu tunela« – prejeli pa so le odziv ministrstva za finance, češ da skupščina ZZZS želi svoje obveznosti zvrniti na državni proračun.
»Mi to vidimo drugače. Zakaj mora biti zdravstveni sistem ves čas v krizi? Treba je reči bobu bob in jasno razmejiti obveznosti vlade na eni in zdravstvene blagajne na drugi strani,« opozarja Böhmova, pri čemer spomni, da je državni proračun v času krize svoje obveznosti prenesel na ZZZS, zato je po njenem prepričanju zdaj res skrajni čas, da se ta pristop odpravi.
Lučka Böhm, predsednice skupščine ZZZS:
Zakaj mora biti zdravstveni sistem ves čas v krizi? Treba je reči bobu bob in jasno razmejiti obveznosti vlade na eni in zdravstvene blagajne na drugi strani
Zato se v resnici ne velja čuditi, da je skupščina zavoda prisluhnila predlogu poslanke Tatjane Čerin, ki sicer predseduje upravnemu odboru ZZZS – ta se je zavzela za sprejetje finančnega načrta za tekoče leto, saj da »ne želimo blokirati delovanja ZZZS«, in za vztrajanje pri zahtevi, da se za finančni načrt za leto 2021 sredstva za tako imenovani terciar ena zagotovi iz državnega proračuna.
Skupščina zavoda je prisluhnila predlogu Tatjane Čerin, ki sicer predseduje upravnemu odboru ZZZS – ta se je zavzela za sprejetje finančnega načrta za tekoče leto, saj da »ne želimo blokirati delovanja ZZZS«.
O dopolnjenem finančnem načrtu za prihodnje leto pa bo skupščina odločala šele, ko bo državni proračun prevzel financiranje terciarja.
Izzivov, ki zahtevajo celovito, dosledno in predvsem modro ukrepanje, je v zdravstvu veliko. Pa jim bodo aktualni akterji, z vlado na čelu, kos?
Državni sekretar ministrstva za zdravje Tomaž Pliberšek, ki na današnji seji ni »zastopal« le resornega ministra, ampak celotno vlado, ni bil uspešen s predlogom, naj poslanci počakajo na paket sistemskih ukrepov oziroma zakonodajnih sprememb. Časa za to namreč preprosto ni več.
Državni sekretar ministrstva za zdravje Tomaž Pliberšek, ki na današnji seji ni »zastopal« le resornega ministra, ampak celotno vlado, ni bil uspešen s predlogom, naj poslanci počakajo na paket sistemskih ukrepov oziroma zakonodajnih sprememb. Za to preprosto ni več časa.
Video pogovor z Marjanom Sušljem:
»Upam, da se bomo znebili predolgih čakalnih dob na kritičnih področjih – če pa nam morda kje ne bo uspelo, bi zavarovance opozoril, da lahko v takem primeru kakšno storitev, če je res nujno, poiščejo tudi v tujini. To možnost slovenska zakonodaja zagotavlja. Seveda ne želimo ljudi pošiljati v Italijo ali v Nemčijo – a v skrajnem primeru, če doma ne bo ustreznih zmogljivosti in odzivnosti, ZZZS tako možnost finančno pokrije,« je v video intervjuju za zdravstveni portal med drugim izpostavil Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
