»Na letošnjem forumu, na katerem je bilo prisotnih tudi nekaj finančnih ministrov, aktualnih in bivših, je bila razprava precej vroča. Pokazalo se je, da je na tem področju še vedno veliko manevrirnega prostora in da bi z naložbami v intenzivnejše, bolj poglobljene razprave, temelječe na konkretnih podatkih, lahko prišli do bistveno boljših rešitev. To je zelo konkreten izziv za članice EU – in lahko rečem, da je Slovenija že naredila nekaj korakov v to smer,« je za zdravstveni portal povedala Vesna-Kerstin Petrič, ki na ministrstvu za zdravje vodi sektor za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj.

»Projekti, ki jih v Sloveniji zdaj financiramo iz sredstev Unije, pred tem pa iz sredstev norveškega finančnega mehanizma, se danes odvijajo v sklopu 25 centrov po zdravstvenih domovih in imajo tako dobre rezultate, da preprosto ne smejo ugasniti,« poudarja Petričeva, trdno prepričana, da je financiranje treba zagotoviti tudi v prihodnje. »Zdaj moramo le še ugotoviti, kako do več denarja za preventivo,« doda.

Vesni-Kerstin Petrič je jasno, da Slovenija ne more in ne sme (poskušati) biti inovativna na vseh področjih, kajti v Evropi je veliko dobrih, dodobra preizkušenih praks, po katerih se velja zgledovati.

Naložbe v preventivo premajhne, spremembe nujne

»Da so naložbe v osnovno zdravstvo nujne, vemo že nekaj časa. Zato je Slovenija v razvoj in krepitev primarnega zdravstvenega varstva vložila veliko denarja – predvsem v delu, ki se nanaša na preventivne programe. Vendar razmerja med preventivnimi in kurativnimi programi še vedno nismo uravnotežili – ne le v osnovnem zdravstvu, tudi nasploh.« 

Slovenija namreč za preventivo še vedno namenja malo, bistveno premalo denarja. »Če bomo o tem le govorili, to ne bo zadostovalo, tako ne bomo dosegli sprememb, ki so nujne – začrtati je treba konkretne projekte, usposobiti kadre, morda v zdravstvo pripeljati tudi nove profile,« razmišlja sogovornica, ki ji je jasno, da so tovrstna prizadevanja, povezana s preventivo, lahko uspešna le, če v te programe pritegnemo tiste, ki to najbolj potrebujejo. »Pri tem mislim na ranljive skupine prebivalstva. Da bi to dosegli, se je na lokalni ravni pogosto treba povezovati tudi s socialnim skrbstvom in z nevladnimi organizacijami.«

A to je le del naložbene zgodbe v preventivo, v boljši jutri celotnega prebivalstva, ne le določenih ciljnih skupin. Jasno je, da tovrstni projekti veliko stanejo – vendar se obrestujejo. Ta podatek je znan; logično pa je tudi, da bodo le sprotni, aktualni in s konkretnimi izračuni podkrepljeni dokazi prepričljivi v duelu med zdravstvenim in finančnim resorjem.

Sodelovanje s centrom v Benetkah in državami EU

»Če želimo, da bodo take aktivnosti v zdravstvu potekale še naprej, moramo za to zagotoviti denar. Tako ministrstvo za finance kot tudi zavod za zdravstveno zavarovanje bomo morali prepričati, da v preventivne projekte vlagajo še naprej. Do zdaj smo to podkrepili z navedbami, da je zdravje vrednota. Seveda zdravje še naprej ostaja ena ključnih vrednot, vendar to preprosto ni več dovolj dober argument, kadar beseda teče o tem, za kakšne naložbe bo država namenila denar in katere investicije bomo načrtovali v prihodnje,« meni Petričeva. 

In kako to doseči? Z dokazi, pravi vodja sektorja za krepitev zdravja na resornem ministrstvu. Načrt je že v izvajanju: Slovenija se je povezala z drugimi evropskimi državami in s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), konkretneje s centrom v Benetkah, ki se ukvarja z zdravjem in razvojem. Skupaj pripravljajo model, ki bo omogočil izračun, kako, denimo, postavitev nove bolnišnice ali vzpostavitev novega preventivnega programa učinkuje na lokalno skupnost in kakšen je učinek na nacionalni ravni.

»Potrebujemo prepričljive dokumente, ki temeljijo na konkretnih finančnih izračunih, s katerimi bomo lahko nagovorili ministrstvo za finance. Ker pa do tega sami ne moremo priti, je nujno sodelovanje s strokovnjaki z drugih področij – tako smo se, denimo, povezali z Inštitutom za bančništvo in finance iz Maribora. To je eden od novih načinov dela, o katerih smo leta in leta govorili, zdaj pa ga uresničujemo: strokovnjaki javnega zdravja in zdravstva nasploh se povezujemo s predstavniki drugih panog.« 

Z dokazi v dialog s financerji

Vesna-Kerstin Petrič verjame, da jim bo uspelo razviti orodja, s pomočjo katerih bodo lahko konkretno dokazali, zakaj se naložbe v zdravje splačajo, pa tudi to, kakšna naj bo investicija, ki se res obrestuje.

Pa je kakšen od teh izračunov že narejen? Odgovor je bil pritrdilen.

Petričeva nam je zaupala prvi preliminarni rezultat testiranja tega programa, ki sicer še ni uradno objavljen in preverjen: zdravstvo se pri nas med 48 panogami uvršča v zgornjo tretjino po tem, koliko prispeva k nacionalnemu razvoju pa tudi k bruto domačemu proizvodu.